Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rasto Pustoslemšek, Albert Sirk, Ernest Vranc
Novinar RASTO PUSTOSLEMŠEK je na pobudo češke Zveze slovanskih časnikarjev skupaj s Franom Govekarjem leta 1905 ustanovil Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Prizadeval si je za razvijanje stikov Slovencev z južnoslovanskimi narodi; tako je leta 1921 sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani, pet let pozneje Vodnikove družbe, leta 1936 pa je ustanovil Jugoslovansko-bolgarsko ligo. Za preučevanje razvoja slovenskega novinarstva sta posebno pomembna njegova članka »Začetki stanovske organizacije slovenskih novinarjev« in »Ko smo pripravljali pota …« Rasto Pustoslemšek se je rodil na današnji dan leta 1875 v Lučah ob Savinji.
—–
Slikar ALBERT SIRK je najprej poučeval risanje na tržaški gimnaziji, ko pa so ga fašistične oblasti kot nezanesljivega odpustile, se je preselil v Celje. Kot slikar je bil realist z izrazitim nadihom romantizma. Največ je slikal morje, morsko obalo, mornarje in ribiče in zato ga štejejo za prvega in najdoslednejšega slovenskega marinista. Albert Sirk se je rodil na današnji dan leta 1887 v Svetem Križu pri Trstu.
—–
Pedagog ERNEST VRANC je po klasični gimnaziji v Mariboru leta 1923 na učiteljišču opravil še strokovni učiteljski izpit. Nato je poučeval na osnovnih šolah na Štajerskem in bil šolski nadzornik v Laškem. Medtem je diplomiral še na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Med vojno je poučeval v Gradcu, po njej pa na ljubljanskem učiteljišču ter predaval na pedagoških tečajih po slovenskih mestih.
V letih pred drugo svetovno vojno je posredno in neposredno vplival na spreminjanje politične in pedagoške miselnosti in zavesti učiteljev; ti naj bi s svojim delom “služili mladim in ljudstvu ter mu ponujali doseči boljšo in srečnejšo prihodnost”. Posvetil se je delovni šoli s strnjenim poukom ter šolskim reformnim vprašanjem. Napisal je več knjig, sodeloval pri sestavljanju čitank za osnovne šole ter objavljal članke v pedagoškem tisku. Ernest Vranc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Pónikvi pri Šentjurju.
—–
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu ´Kinematograf EDISON´ na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!«
Taki plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno zabavno zgodbo.
V prvih dneh je bil spored ene predstave tak: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah) ter Moja srajca gori (velekomično).«
Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave samo za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rasto Pustoslemšek, Albert Sirk, Ernest Vranc
Novinar RASTO PUSTOSLEMŠEK je na pobudo češke Zveze slovanskih časnikarjev skupaj s Franom Govekarjem leta 1905 ustanovil Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Prizadeval si je za razvijanje stikov Slovencev z južnoslovanskimi narodi; tako je leta 1921 sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani, pet let pozneje Vodnikove družbe, leta 1936 pa je ustanovil Jugoslovansko-bolgarsko ligo. Za preučevanje razvoja slovenskega novinarstva sta posebno pomembna njegova članka »Začetki stanovske organizacije slovenskih novinarjev« in »Ko smo pripravljali pota …« Rasto Pustoslemšek se je rodil na današnji dan leta 1875 v Lučah ob Savinji.
—–
Slikar ALBERT SIRK je najprej poučeval risanje na tržaški gimnaziji, ko pa so ga fašistične oblasti kot nezanesljivega odpustile, se je preselil v Celje. Kot slikar je bil realist z izrazitim nadihom romantizma. Največ je slikal morje, morsko obalo, mornarje in ribiče in zato ga štejejo za prvega in najdoslednejšega slovenskega marinista. Albert Sirk se je rodil na današnji dan leta 1887 v Svetem Križu pri Trstu.
—–
Pedagog ERNEST VRANC je po klasični gimnaziji v Mariboru leta 1923 na učiteljišču opravil še strokovni učiteljski izpit. Nato je poučeval na osnovnih šolah na Štajerskem in bil šolski nadzornik v Laškem. Medtem je diplomiral še na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Med vojno je poučeval v Gradcu, po njej pa na ljubljanskem učiteljišču ter predaval na pedagoških tečajih po slovenskih mestih.
V letih pred drugo svetovno vojno je posredno in neposredno vplival na spreminjanje politične in pedagoške miselnosti in zavesti učiteljev; ti naj bi s svojim delom “služili mladim in ljudstvu ter mu ponujali doseči boljšo in srečnejšo prihodnost”. Posvetil se je delovni šoli s strnjenim poukom ter šolskim reformnim vprašanjem. Napisal je več knjig, sodeloval pri sestavljanju čitank za osnovne šole ter objavljal članke v pedagoškem tisku. Ernest Vranc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Pónikvi pri Šentjurju.
—–
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu ´Kinematograf EDISON´ na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!«
Taki plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno zabavno zgodbo.
V prvih dneh je bil spored ene predstave tak: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah) ter Moja srajca gori (velekomično).«
Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave samo za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov