Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Henrik Kosta, Ivan Nabergoj, Anton Ravnik, Nada Vidmar
Na današnji dan leta 1796 se je v Ljubljani rodil zgodovinar HENRIK COSTA. Bil je učenec in pozneje prijatelj Valentina Vodnika. Politično je bil konservativen, saj je nasprotoval političnemu programu Slovencev, ne pa njihovemu jeziku in kulturi. Zbiral je časopise in druge dokumente svoje dobe ter si s pisano besedo in dejanji prizadeval ohraniti ta del naše zgodovine.
—–
Politik IVAN NABERGOJ je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v okolici Trsta, sodeloval pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev in vodil njihovo politično društvo Edinost. Tudi kot poslanec dunajskega parlamenta je bil bolj slogaš kot pa liberalec. Ivan Nabergoj, ki se je rodil na današnji dan leta 1835 na Proséku pri Trstu, je bil med najuglednejšimi politiki na Primorskem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan leta 1866 v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog in pianist ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
—–
Sopranistka, operna in koncertna pevka NADA VIDMAR se je rodila na današnji dan leta 1917 v begunskem taborišču Bruck na Litvi. Petje je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Henrik Kosta, Ivan Nabergoj, Anton Ravnik, Nada Vidmar
Na današnji dan leta 1796 se je v Ljubljani rodil zgodovinar HENRIK COSTA. Bil je učenec in pozneje prijatelj Valentina Vodnika. Politično je bil konservativen, saj je nasprotoval političnemu programu Slovencev, ne pa njihovemu jeziku in kulturi. Zbiral je časopise in druge dokumente svoje dobe ter si s pisano besedo in dejanji prizadeval ohraniti ta del naše zgodovine.
—–
Politik IVAN NABERGOJ je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v okolici Trsta, sodeloval pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev in vodil njihovo politično društvo Edinost. Tudi kot poslanec dunajskega parlamenta je bil bolj slogaš kot pa liberalec. Ivan Nabergoj, ki se je rodil na današnji dan leta 1835 na Proséku pri Trstu, je bil med najuglednejšimi politiki na Primorskem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan leta 1866 v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog in pianist ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
—–
Sopranistka, operna in koncertna pevka NADA VIDMAR se je rodila na današnji dan leta 1917 v begunskem taborišču Bruck na Litvi. Petje je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov