Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marko Kumpreht, Balduin Saria, Andrej Fleischman, Janez Klarič
Protestanski pridigar MARKO KUMPREHT je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.
—–
Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko. Tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Za Slovenski etnografski muzej je bil pomemben današnji dan leta 1997: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.
—–
Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
—–
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju; maja 1942 je odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, v roški ofenzivi avgusta istega leta pa je padel. Janez Klarič se je s pesmimi oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marko Kumpreht, Balduin Saria, Andrej Fleischman, Janez Klarič
Protestanski pridigar MARKO KUMPREHT je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.
—–
Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko. Tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Za Slovenski etnografski muzej je bil pomemben današnji dan leta 1997: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.
—–
Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
—–
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju; maja 1942 je odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, v roški ofenzivi avgusta istega leta pa je padel. Janez Klarič se je s pesmimi oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov