Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

5. junij

05.06.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marko Kumpreht, Balduin Saria, Andrej Fleischman, Janez Klarič

Protestanski pridigar  MARKO  KUMPREHT  je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.

—–

Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko. Tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Za Slovenski etnografski muzej je bil pomemben današnji dan leta 1997: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.

—–

Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA   je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni.  Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.

—–

Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.

—–

Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju; maja 1942 je odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, v roški ofenzivi avgusta istega leta pa je padel. Janez Klarič se je s pesmimi oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

5. junij

05.06.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marko Kumpreht, Balduin Saria, Andrej Fleischman, Janez Klarič

Protestanski pridigar  MARKO  KUMPREHT  je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.

—–

Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko. Tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Za Slovenski etnografski muzej je bil pomemben današnji dan leta 1997: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.

—–

Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA   je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni.  Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.

—–

Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.

—–

Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju; maja 1942 je odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, v roški ofenzivi avgusta istega leta pa je padel. Janez Klarič se je s pesmimi oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov