Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marko Kumpreht, Balduin Saria, Andrej Fleischman, Janez Klarič
Protestanski pridigar MARKO KUMPREHT je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.
—–
Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko. Tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Za Slovenski etnografski muzej je bil pomemben današnji dan leta 1997: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.
—–
Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
—–
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju; maja 1942 je odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, v roški ofenzivi avgusta istega leta pa je padel. Janez Klarič se je s pesmimi oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marko Kumpreht, Balduin Saria, Andrej Fleischman, Janez Klarič
Protestanski pridigar MARKO KUMPREHT je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.
—–
Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko. Tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Za Slovenski etnografski muzej je bil pomemben današnji dan leta 1997: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.
—–
Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
—–
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju; maja 1942 je odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, v roški ofenzivi avgusta istega leta pa je padel. Janez Klarič se je s pesmimi oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov