Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Josef Ornig, Stanislav Mazi

Pastirici s pohorske Pake Jêrčika in Terêza Berlóžnik sta na današnji dan leta 1851 na smreki zagledali neznano ptico, ki se jima je predstavila kot Mati božja in jima povedala tri stvari, ki jih ne smeta nikomur razodeti. Od tedaj je ta smreka postala prava božja pot. Žandarji so smreko sicer prav kmalu posekali, a na Jerčikino prošnjo se je Marija prikazala na sosednji smreki. Šele čez leto dni so rekonstruirali sleparijo kmeta Berložnika, ki je bil z vbodljaji v smreko na njenem lubju pričaral sveto podobo; smolnate kapljice so se namreč na soncu prav mistično lesketale.

Vraževerno romanje k Materi božji je svojim rojakom skušal izbiti iz glave celo sam škof Anton Martin Slomšek, vendar brez pravega uspeha. Končno je s cerkvenim izobčenjem zagrozil vsem tistim, ki kljub njegovi prepovedi še vedno razširjajo govorice o čudežnem prikazovanju božje Matere na smreki v vitanjski fari.

—–

Na današnji dan pred 160-imi leti se je v Hrástovcu pri Závrču rodil obrtnik  in politik  JOSEF  ORNIG.  Kmalu potem, ko je na Ptuju odprl pekarno, se je v mestu hitro uveljavil v gospodarstvu in politki. V letih od 1894 do 1918 je bil ptujski župan in v tem času se je začelo mesto hitro in vsestransko modernizirati, hkrati pa je svoje politično delo načrtno usmerjal h krepitvi nemštva v mestu in njegovi okolici. Josef Ornig je bil tudi pobudnik ustanovitve lista »Štajerc«; okoli njega se je pred prvo svetovno vojno in med njo razvilo močno štajercijansko gibanje. To je bilo bistveni del politične taktike spodnještajerskih Nemcev pri ustavljanju slovenskega narodnega gibanja na podeželju.

—–

STANISLAV  MAZI  je leta 1932 diplomiral na gozdarski fakulteti v Beogradu in nato služboval pri gozdarski upravi v Makedoniji in pri banski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, po njej pa je sodeloval pri nastajanju gozdnih gospodarstev v Idriji in Tolminu ter se posvetil sistematični vzgoji gozdarskih kadrov. Organiziral in vodil je tečaje, ki so bili zametek nižje gozdarske šole v Postojni, poznejšega gozdarskega šolskega centra. Za svoje delo je dobil Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju. Stanislav Mazi se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani

—–

Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem: zelo zavedne Slovence,  predvsem uslužbence in protifašiste, naj bi izgnali, Vindišarje (to so bili Nemcem naklonjeni koroški Slovenci) naj bi ponemčili, položaj Nemcev pa v vseh pogledih utrdili. Največ Slovencev naj bi izgnali zato, da bi dobili prostor za nemške koloniste. Na izpraznjena območja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem pa Nemce iz Kanalske doline in južne Tirolske.

Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo približno 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja.

Prav na brestaniškem gradu so pred 28-imi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij leta 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo ter na dolgo trnovo pot, ki jo je v letih od 1941 do 45 prehodilo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje.