Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josef Ornig, Stanislav Mazi
Pastirici s pohorske Pake Jêrčika in Terêza Berlóžnik sta na današnji dan leta 1851 na smreki zagledali neznano ptico, ki se jima je predstavila kot Mati božja in jima povedala tri stvari, ki jih ne smeta nikomur razodeti. Od tedaj je ta smreka postala prava božja pot. Žandarji so smreko sicer prav kmalu posekali, a na Jerčikino prošnjo se je Marija prikazala na sosednji smreki. Šele čez leto dni so rekonstruirali sleparijo kmeta Berložnika, ki je bil z vbodljaji v smreko na njenem lubju pričaral sveto podobo; smolnate kapljice so se namreč na soncu prav mistično lesketale.
Vraževerno romanje k Materi božji je svojim rojakom skušal izbiti iz glave celo sam škof Anton Martin Slomšek, vendar brez pravega uspeha. Končno je s cerkvenim izobčenjem zagrozil vsem tistim, ki kljub njegovi prepovedi še vedno razširjajo govorice o čudežnem prikazovanju božje Matere na smreki v vitanjski fari.
—–
Na današnji dan pred 160-imi leti se je v Hrástovcu pri Závrču rodil obrtnik in politik JOSEF ORNIG. Kmalu potem, ko je na Ptuju odprl pekarno, se je v mestu hitro uveljavil v gospodarstvu in politki. V letih od 1894 do 1918 je bil ptujski župan in v tem času se je začelo mesto hitro in vsestransko modernizirati, hkrati pa je svoje politično delo načrtno usmerjal h krepitvi nemštva v mestu in njegovi okolici. Josef Ornig je bil tudi pobudnik ustanovitve lista »Štajerc«; okoli njega se je pred prvo svetovno vojno in med njo razvilo močno štajercijansko gibanje. To je bilo bistveni del politične taktike spodnještajerskih Nemcev pri ustavljanju slovenskega narodnega gibanja na podeželju.
—–
STANISLAV MAZI je leta 1932 diplomiral na gozdarski fakulteti v Beogradu in nato služboval pri gozdarski upravi v Makedoniji in pri banski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, po njej pa je sodeloval pri nastajanju gozdnih gospodarstev v Idriji in Tolminu ter se posvetil sistematični vzgoji gozdarskih kadrov. Organiziral in vodil je tečaje, ki so bili zametek nižje gozdarske šole v Postojni, poznejšega gozdarskega šolskega centra. Za svoje delo je dobil Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju. Stanislav Mazi se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani
—–
Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem: zelo zavedne Slovence, predvsem uslužbence in protifašiste, naj bi izgnali, Vindišarje (to so bili Nemcem naklonjeni koroški Slovenci) naj bi ponemčili, položaj Nemcev pa v vseh pogledih utrdili. Največ Slovencev naj bi izgnali zato, da bi dobili prostor za nemške koloniste. Na izpraznjena območja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem pa Nemce iz Kanalske doline in južne Tirolske.
Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo približno 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja.
Prav na brestaniškem gradu so pred 28-imi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij leta 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo ter na dolgo trnovo pot, ki jo je v letih od 1941 do 45 prehodilo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josef Ornig, Stanislav Mazi
Pastirici s pohorske Pake Jêrčika in Terêza Berlóžnik sta na današnji dan leta 1851 na smreki zagledali neznano ptico, ki se jima je predstavila kot Mati božja in jima povedala tri stvari, ki jih ne smeta nikomur razodeti. Od tedaj je ta smreka postala prava božja pot. Žandarji so smreko sicer prav kmalu posekali, a na Jerčikino prošnjo se je Marija prikazala na sosednji smreki. Šele čez leto dni so rekonstruirali sleparijo kmeta Berložnika, ki je bil z vbodljaji v smreko na njenem lubju pričaral sveto podobo; smolnate kapljice so se namreč na soncu prav mistično lesketale.
Vraževerno romanje k Materi božji je svojim rojakom skušal izbiti iz glave celo sam škof Anton Martin Slomšek, vendar brez pravega uspeha. Končno je s cerkvenim izobčenjem zagrozil vsem tistim, ki kljub njegovi prepovedi še vedno razširjajo govorice o čudežnem prikazovanju božje Matere na smreki v vitanjski fari.
—–
Na današnji dan pred 160-imi leti se je v Hrástovcu pri Závrču rodil obrtnik in politik JOSEF ORNIG. Kmalu potem, ko je na Ptuju odprl pekarno, se je v mestu hitro uveljavil v gospodarstvu in politki. V letih od 1894 do 1918 je bil ptujski župan in v tem času se je začelo mesto hitro in vsestransko modernizirati, hkrati pa je svoje politično delo načrtno usmerjal h krepitvi nemštva v mestu in njegovi okolici. Josef Ornig je bil tudi pobudnik ustanovitve lista »Štajerc«; okoli njega se je pred prvo svetovno vojno in med njo razvilo močno štajercijansko gibanje. To je bilo bistveni del politične taktike spodnještajerskih Nemcev pri ustavljanju slovenskega narodnega gibanja na podeželju.
—–
STANISLAV MAZI je leta 1932 diplomiral na gozdarski fakulteti v Beogradu in nato služboval pri gozdarski upravi v Makedoniji in pri banski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, po njej pa je sodeloval pri nastajanju gozdnih gospodarstev v Idriji in Tolminu ter se posvetil sistematični vzgoji gozdarskih kadrov. Organiziral in vodil je tečaje, ki so bili zametek nižje gozdarske šole v Postojni, poznejšega gozdarskega šolskega centra. Za svoje delo je dobil Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju. Stanislav Mazi se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani
—–
Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem: zelo zavedne Slovence, predvsem uslužbence in protifašiste, naj bi izgnali, Vindišarje (to so bili Nemcem naklonjeni koroški Slovenci) naj bi ponemčili, položaj Nemcev pa v vseh pogledih utrdili. Največ Slovencev naj bi izgnali zato, da bi dobili prostor za nemške koloniste. Na izpraznjena območja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem pa Nemce iz Kanalske doline in južne Tirolske.
Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo približno 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja.
Prav na brestaniškem gradu so pred 28-imi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij leta 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo ter na dolgo trnovo pot, ki jo je v letih od 1941 do 45 prehodilo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje.
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov