Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

7. junij

07.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Josef Ornig, Stanislav Mazi

Pastirici s pohorske Pake Jêrčika in Terêza Berlóžnik sta na današnji dan leta 1851 na smreki zagledali neznano ptico, ki se jima je predstavila kot Mati božja in jima povedala tri stvari, ki jih ne smeta nikomur razodeti. Od tedaj je ta smreka postala prava božja pot. Žandarji so smreko sicer prav kmalu posekali, a na Jerčikino prošnjo se je Marija prikazala na sosednji smreki. Šele čez leto dni so rekonstruirali sleparijo kmeta Berložnika, ki je bil z vbodljaji v smreko na njenem lubju pričaral sveto podobo; smolnate kapljice so se namreč na soncu prav mistično lesketale.

Vraževerno romanje k Materi božji je svojim rojakom skušal izbiti iz glave celo sam škof Anton Martin Slomšek, vendar brez pravega uspeha. Končno je s cerkvenim izobčenjem zagrozil vsem tistim, ki kljub njegovi prepovedi še vedno razširjajo govorice o čudežnem prikazovanju božje Matere na smreki v vitanjski fari.

—–

Na današnji dan pred 160-imi leti se je v Hrástovcu pri Závrču rodil obrtnik  in politik  JOSEF  ORNIG.  Kmalu potem, ko je na Ptuju odprl pekarno, se je v mestu hitro uveljavil v gospodarstvu in politki. V letih od 1894 do 1918 je bil ptujski župan in v tem času se je začelo mesto hitro in vsestransko modernizirati, hkrati pa je svoje politično delo načrtno usmerjal h krepitvi nemštva v mestu in njegovi okolici. Josef Ornig je bil tudi pobudnik ustanovitve lista »Štajerc«; okoli njega se je pred prvo svetovno vojno in med njo razvilo močno štajercijansko gibanje. To je bilo bistveni del politične taktike spodnještajerskih Nemcev pri ustavljanju slovenskega narodnega gibanja na podeželju.

—–

STANISLAV  MAZI  je leta 1932 diplomiral na gozdarski fakulteti v Beogradu in nato služboval pri gozdarski upravi v Makedoniji in pri banski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, po njej pa je sodeloval pri nastajanju gozdnih gospodarstev v Idriji in Tolminu ter se posvetil sistematični vzgoji gozdarskih kadrov. Organiziral in vodil je tečaje, ki so bili zametek nižje gozdarske šole v Postojni, poznejšega gozdarskega šolskega centra. Za svoje delo je dobil Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju. Stanislav Mazi se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani

—–

Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem: zelo zavedne Slovence,  predvsem uslužbence in protifašiste, naj bi izgnali, Vindišarje (to so bili Nemcem naklonjeni koroški Slovenci) naj bi ponemčili, položaj Nemcev pa v vseh pogledih utrdili. Največ Slovencev naj bi izgnali zato, da bi dobili prostor za nemške koloniste. Na izpraznjena območja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem pa Nemce iz Kanalske doline in južne Tirolske.

Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo približno 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja.

Prav na brestaniškem gradu so pred 28-imi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij leta 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo ter na dolgo trnovo pot, ki jo je v letih od 1941 do 45 prehodilo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

7. junij

07.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Josef Ornig, Stanislav Mazi

Pastirici s pohorske Pake Jêrčika in Terêza Berlóžnik sta na današnji dan leta 1851 na smreki zagledali neznano ptico, ki se jima je predstavila kot Mati božja in jima povedala tri stvari, ki jih ne smeta nikomur razodeti. Od tedaj je ta smreka postala prava božja pot. Žandarji so smreko sicer prav kmalu posekali, a na Jerčikino prošnjo se je Marija prikazala na sosednji smreki. Šele čez leto dni so rekonstruirali sleparijo kmeta Berložnika, ki je bil z vbodljaji v smreko na njenem lubju pričaral sveto podobo; smolnate kapljice so se namreč na soncu prav mistično lesketale.

Vraževerno romanje k Materi božji je svojim rojakom skušal izbiti iz glave celo sam škof Anton Martin Slomšek, vendar brez pravega uspeha. Končno je s cerkvenim izobčenjem zagrozil vsem tistim, ki kljub njegovi prepovedi še vedno razširjajo govorice o čudežnem prikazovanju božje Matere na smreki v vitanjski fari.

—–

Na današnji dan pred 160-imi leti se je v Hrástovcu pri Závrču rodil obrtnik  in politik  JOSEF  ORNIG.  Kmalu potem, ko je na Ptuju odprl pekarno, se je v mestu hitro uveljavil v gospodarstvu in politki. V letih od 1894 do 1918 je bil ptujski župan in v tem času se je začelo mesto hitro in vsestransko modernizirati, hkrati pa je svoje politično delo načrtno usmerjal h krepitvi nemštva v mestu in njegovi okolici. Josef Ornig je bil tudi pobudnik ustanovitve lista »Štajerc«; okoli njega se je pred prvo svetovno vojno in med njo razvilo močno štajercijansko gibanje. To je bilo bistveni del politične taktike spodnještajerskih Nemcev pri ustavljanju slovenskega narodnega gibanja na podeželju.

—–

STANISLAV  MAZI  je leta 1932 diplomiral na gozdarski fakulteti v Beogradu in nato služboval pri gozdarski upravi v Makedoniji in pri banski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, po njej pa je sodeloval pri nastajanju gozdnih gospodarstev v Idriji in Tolminu ter se posvetil sistematični vzgoji gozdarskih kadrov. Organiziral in vodil je tečaje, ki so bili zametek nižje gozdarske šole v Postojni, poznejšega gozdarskega šolskega centra. Za svoje delo je dobil Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju. Stanislav Mazi se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani

—–

Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem: zelo zavedne Slovence,  predvsem uslužbence in protifašiste, naj bi izgnali, Vindišarje (to so bili Nemcem naklonjeni koroški Slovenci) naj bi ponemčili, položaj Nemcev pa v vseh pogledih utrdili. Največ Slovencev naj bi izgnali zato, da bi dobili prostor za nemške koloniste. Na izpraznjena območja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem pa Nemce iz Kanalske doline in južne Tirolske.

Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo približno 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja.

Prav na brestaniškem gradu so pred 28-imi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij leta 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo ter na dolgo trnovo pot, ki jo je v letih od 1941 do 45 prehodilo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje.


20.08.2023

22. avgust - ultimat po sestrelitvi ameriških letal (1946)

Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj


20.08.2023

21. avgust Ciril Kosmač o sovjetskem zlomu praške pomladi (1968)

Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

20. avgust - prvo civilno letališče na Slovenskem (1933)

Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

19. avgust - France Bernot (1923) oceanograf in meteorolog

Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna


12.08.2023

18. avgust - Milenko Šober (1923) eden pionirjev radijski oddaj o turizmu in pomorstvu

Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

17. avgust - Gospodarski odsek Narodnega sveta (1918)

Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu


12.08.2023

16. avgust - Avgust Stanko (1903) legendarni radijski harmonikar

Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

15. avgust - Gustav Ipavec (1831) zdravnik, skladatelj in župan Šentjurja

Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

14. avgust - Gitica Jakopin (1928) knjižna in filmska prevajalka

Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

13. avgust -"nedelja sirkovih metel" (1950)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

12. avgust - Samo Smerkolj, operni in koncertni pevec (1921)

Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

11. avgust - Franc Kuri (1891) slovenski agronom v Hercegovini

Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk


07.08.2023

10. avgust - pred 130 leti (1893) se je rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja


07.08.2023

9. avgust - taborsko dogajanje v Ljutomeru leta 1868

Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija


07.08.2023

8. avgust - Marij Pregelj (1913) karikaturist in knjižni ilustrator

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

7. avgust - odprli Narodni dom v Celju (1897)

Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem


03.08.2023

6. avgust - dr. Janez Marolt (1943) od Homškega hriba k učenostim starega vzhoda

Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


04.08.2023

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

4. avgust - prvo poskusno TV oddajanje pri nas (1956)

Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka


31.07.2023

3. avgust - 70 let Kugyjevega spomenika v Trenti

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska


Stran 23 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov