Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Milan Vidmar, Pavel Klodič
Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.
Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star 22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.
Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na elektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.
Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.
Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.
Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Trstu rodil slikar PAVEL KLODIČ, vitez Sabladoski. Po končanem študiju prava v Gradcu je bil sodnik, po prvi svetovni vojni pa je delal v pristaniškem poveljstvu. Že kot otrok je najraje risal ladje, zasidrane v tržaškem pristanišču. Te risbe so pravi ladijski portreti in strokovnjaki jih štejejo za dokumentarno dragocenost. Pozneje se je Pavel Klodič posvetil pastelom in slikal predvsem marine.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Milan Vidmar, Pavel Klodič
Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.
Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star 22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.
Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na elektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.
Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.
Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.
Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Trstu rodil slikar PAVEL KLODIČ, vitez Sabladoski. Po končanem študiju prava v Gradcu je bil sodnik, po prvi svetovni vojni pa je delal v pristaniškem poveljstvu. Že kot otrok je najraje risal ladje, zasidrane v tržaškem pristanišču. Te risbe so pravi ladijski portreti in strokovnjaki jih štejejo za dokumentarno dragocenost. Pozneje se je Pavel Klodič posvetil pastelom in slikal predvsem marine.
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov