Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Milan Vidmar, Pavel Klodič
Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.
Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star 22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.
Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na elektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.
Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.
Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.
Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Trstu rodil slikar PAVEL KLODIČ, vitez Sabladoski. Po končanem študiju prava v Gradcu je bil sodnik, po prvi svetovni vojni pa je delal v pristaniškem poveljstvu. Že kot otrok je najraje risal ladje, zasidrane v tržaškem pristanišču. Te risbe so pravi ladijski portreti in strokovnjaki jih štejejo za dokumentarno dragocenost. Pozneje se je Pavel Klodič posvetil pastelom in slikal predvsem marine.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Milan Vidmar, Pavel Klodič
Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.
Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star 22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.
Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na elektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.
Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.
Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.
Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Trstu rodil slikar PAVEL KLODIČ, vitez Sabladoski. Po končanem študiju prava v Gradcu je bil sodnik, po prvi svetovni vojni pa je delal v pristaniškem poveljstvu. Že kot otrok je najraje risal ladje, zasidrane v tržaškem pristanišču. Te risbe so pravi ladijski portreti in strokovnjaki jih štejejo za dokumentarno dragocenost. Pozneje se je Pavel Klodič posvetil pastelom in slikal predvsem marine.
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov