Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Maksimiljan II., Ivan Klobučarič, Ljubljanski grad
Na današnji dan leta 1527 se je na Dunaju rodil nemški, češki in ogrski kralj ter cesar MAKSIMILJAN II. Vladal je v dobi verske diferenciacije; sicer je bil naklonjen protestantom, vendar sam ni nikdar omahoval v svoji pripadnosti katoliški cerkvi. Njegovo podporo so pričakovali tudi slovenski protestanti. Primož Trubar mu je poslal štiri prošnje za zaščito protestantske cerkve in pridigarjev na Kranjskem in za finančno podporo slovanskim tiskom. Maksimilijan II. je finančno podprl predvsem tiskanje in razpečevanje slovenskih knjig. Knjige, ki mu jih je podaril Primož Trubar, so se ohranile v avstrijski nacionalni knjižnici.
—–
IVAN KLOBUČARIČ je živel v samostanu na Reki, po letu 1575 pa je postal prior avguštinskega samostana v Fürstenfeldu v Avstriji. Sloves kartografa si je pridobil s karto reškega zaliva in otoka Raba, ki kaže na vzore beneških kartografskih delavnic. Po pooblastilu nadvojvode Ferdinanda je v prvih letih 17. stoletja pripravljal topografsko gradivo za zemljevid Notranjeavstrijskih dežel, vendar mu ga ni uspelo izdelati. Ohranilo se je približno petsto skic štajerskih, koroških, kranjskih, primorskih in istrskih ter hrvaških trgov, samostanov in gradov; to so prve znane upodobitve teh krajev, pogosto opremljene z nemškimi, italijanskimi in tudi slovenskimi oznakami. Ivan Klobučarič se je rodil okoli leta 1550 v Dubašnici na otoku Krku.
—–
V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.
Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Maksimiljan II., Ivan Klobučarič, Ljubljanski grad
Na današnji dan leta 1527 se je na Dunaju rodil nemški, češki in ogrski kralj ter cesar MAKSIMILJAN II. Vladal je v dobi verske diferenciacije; sicer je bil naklonjen protestantom, vendar sam ni nikdar omahoval v svoji pripadnosti katoliški cerkvi. Njegovo podporo so pričakovali tudi slovenski protestanti. Primož Trubar mu je poslal štiri prošnje za zaščito protestantske cerkve in pridigarjev na Kranjskem in za finančno podporo slovanskim tiskom. Maksimilijan II. je finančno podprl predvsem tiskanje in razpečevanje slovenskih knjig. Knjige, ki mu jih je podaril Primož Trubar, so se ohranile v avstrijski nacionalni knjižnici.
—–
IVAN KLOBUČARIČ je živel v samostanu na Reki, po letu 1575 pa je postal prior avguštinskega samostana v Fürstenfeldu v Avstriji. Sloves kartografa si je pridobil s karto reškega zaliva in otoka Raba, ki kaže na vzore beneških kartografskih delavnic. Po pooblastilu nadvojvode Ferdinanda je v prvih letih 17. stoletja pripravljal topografsko gradivo za zemljevid Notranjeavstrijskih dežel, vendar mu ga ni uspelo izdelati. Ohranilo se je približno petsto skic štajerskih, koroških, kranjskih, primorskih in istrskih ter hrvaških trgov, samostanov in gradov; to so prve znane upodobitve teh krajev, pogosto opremljene z nemškimi, italijanskimi in tudi slovenskimi oznakami. Ivan Klobučarič se je rodil okoli leta 1550 v Dubašnici na otoku Krku.
—–
V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.
Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Neveljaven email naslov