Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

31. julij

31.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Maksimiljan II., Ivan Klobučarič, Ljubljanski grad

Na današnji dan leta 1527 se je na Dunaju rodil nemški, češki in ogrski kralj ter cesar MAKSIMILJAN II. Vladal je v dobi verske diferenciacije; sicer je bil naklonjen protestantom, vendar sam ni nikdar omahoval v svoji pripadnosti katoliški cerkvi. Njegovo podporo so pričakovali tudi slovenski protestanti. Primož Trubar mu je poslal štiri prošnje za zaščito protestantske cerkve in pridigarjev na Kranjskem in za finančno podporo slovanskim tiskom. Maksimilijan II. je finančno podprl predvsem tiskanje in razpečevanje slovenskih knjig. Knjige, ki mu jih je podaril Primož Trubar, so se ohranile v avstrijski nacionalni knjižnici.

—–

IVAN  KLOBUČARIČ  je živel v samostanu na Reki, po letu 1575 pa je postal prior avguštinskega samostana v Fürstenfeldu v Avstriji. Sloves kartografa si je pridobil s karto reškega zaliva in otoka Raba, ki kaže na vzore beneških kartografskih delavnic. Po pooblastilu nadvojvode Ferdinanda je v prvih letih 17. stoletja pripravljal topografsko gradivo za zemljevid Notranjeavstrijskih dežel, vendar mu ga ni uspelo izdelati. Ohranilo se je približno petsto skic štajerskih, koroških, kranjskih, primorskih in istrskih ter hrvaških trgov, samostanov in gradov; to so prve znane upodobitve teh krajev, pogosto opremljene z nemškimi, italijanskimi in tudi slovenskimi oznakami. Ivan Klobučarič se je rodil okoli leta 1550 v Dubašnici na otoku Krku.

—–

V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.

Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

31. julij

31.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Maksimiljan II., Ivan Klobučarič, Ljubljanski grad

Na današnji dan leta 1527 se je na Dunaju rodil nemški, češki in ogrski kralj ter cesar MAKSIMILJAN II. Vladal je v dobi verske diferenciacije; sicer je bil naklonjen protestantom, vendar sam ni nikdar omahoval v svoji pripadnosti katoliški cerkvi. Njegovo podporo so pričakovali tudi slovenski protestanti. Primož Trubar mu je poslal štiri prošnje za zaščito protestantske cerkve in pridigarjev na Kranjskem in za finančno podporo slovanskim tiskom. Maksimilijan II. je finančno podprl predvsem tiskanje in razpečevanje slovenskih knjig. Knjige, ki mu jih je podaril Primož Trubar, so se ohranile v avstrijski nacionalni knjižnici.

—–

IVAN  KLOBUČARIČ  je živel v samostanu na Reki, po letu 1575 pa je postal prior avguštinskega samostana v Fürstenfeldu v Avstriji. Sloves kartografa si je pridobil s karto reškega zaliva in otoka Raba, ki kaže na vzore beneških kartografskih delavnic. Po pooblastilu nadvojvode Ferdinanda je v prvih letih 17. stoletja pripravljal topografsko gradivo za zemljevid Notranjeavstrijskih dežel, vendar mu ga ni uspelo izdelati. Ohranilo se je približno petsto skic štajerskih, koroških, kranjskih, primorskih in istrskih ter hrvaških trgov, samostanov in gradov; to so prve znane upodobitve teh krajev, pogosto opremljene z nemškimi, italijanskimi in tudi slovenskimi oznakami. Ivan Klobučarič se je rodil okoli leta 1550 v Dubašnici na otoku Krku.

—–

V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.

Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov