Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

6. avgust

06.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Dinko Puc, Mileva Zakrajšek, Miha Mate

Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.

Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v  Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka  MILEVA  ZAKRAJŠEK.  Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem  je kot igralka prvič sodelovaala v Mariboru in z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih dobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Do druge svetovne vojne je igrala predvsem komične vloge in nastopala v operetah. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«, posnetem pred 72-imi leti. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.

—–

Pisatelj  MIHA  MATÈ  je leta 1968 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nekaj let asistent za srbsko in hrvaško književnost, nato pa urednik pri založbi Mladinska knjiga. Urejal je različne mladinske zbirke,  zasnoval in urejal zbirko »Vezi«, pretehtan izbor iz sodobne jugoslovanske književnosti, urejal pa je tudi učbenike. Čeprav je pisateljsko pot začel s pripovedništvom za odrasle, se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj realističnih in pravljičnih pripovedi.

Bil je mojster kratkih zgodb, v katerih ni manjkalo žlahtnega humorja in napetih dogodivščin, z njimi je današnjim šolarjem pripovedoval o komaj minulih časih. Humorno je oživljal tudi številne pripovedi, ki so se v stoletjih spletle okrog ribniških suhorobarjev in krošnjarjev. Njegova najbolj znana dela so Leskova mladost, Pobegle kolebnice, Babica v supergah in Široka usta. Miha Mate je pisal tudi radijske igre za otroke ter prevajal iz srbščine in makedonščine. Rodil se je na današnji dan leta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem.

—–

Človeštvo je na današnji dan leta 1945 občutilo do takrat najbolj rušilno in  strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik  nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji zahtevali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje  je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

6. avgust

06.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Dinko Puc, Mileva Zakrajšek, Miha Mate

Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.

Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v  Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka  MILEVA  ZAKRAJŠEK.  Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem  je kot igralka prvič sodelovaala v Mariboru in z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih dobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Do druge svetovne vojne je igrala predvsem komične vloge in nastopala v operetah. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«, posnetem pred 72-imi leti. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.

—–

Pisatelj  MIHA  MATÈ  je leta 1968 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nekaj let asistent za srbsko in hrvaško književnost, nato pa urednik pri založbi Mladinska knjiga. Urejal je različne mladinske zbirke,  zasnoval in urejal zbirko »Vezi«, pretehtan izbor iz sodobne jugoslovanske književnosti, urejal pa je tudi učbenike. Čeprav je pisateljsko pot začel s pripovedništvom za odrasle, se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj realističnih in pravljičnih pripovedi.

Bil je mojster kratkih zgodb, v katerih ni manjkalo žlahtnega humorja in napetih dogodivščin, z njimi je današnjim šolarjem pripovedoval o komaj minulih časih. Humorno je oživljal tudi številne pripovedi, ki so se v stoletjih spletle okrog ribniških suhorobarjev in krošnjarjev. Njegova najbolj znana dela so Leskova mladost, Pobegle kolebnice, Babica v supergah in Široka usta. Miha Mate je pisal tudi radijske igre za otroke ter prevajal iz srbščine in makedonščine. Rodil se je na današnji dan leta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem.

—–

Človeštvo je na današnji dan leta 1945 občutilo do takrat najbolj rušilno in  strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik  nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji zahtevali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje  je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

15. januar - Josip Vandot (1884) in njegov literarni junak Kekec

Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov