Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dinko Puc, Mileva Zakrajšek, Miha Mate
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.
Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka MILEVA ZAKRAJŠEK. Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem je kot igralka prvič sodelovaala v Mariboru in z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih dobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Do druge svetovne vojne je igrala predvsem komične vloge in nastopala v operetah. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«, posnetem pred 72-imi leti. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj MIHA MATÈ je leta 1968 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nekaj let asistent za srbsko in hrvaško književnost, nato pa urednik pri založbi Mladinska knjiga. Urejal je različne mladinske zbirke, zasnoval in urejal zbirko »Vezi«, pretehtan izbor iz sodobne jugoslovanske književnosti, urejal pa je tudi učbenike. Čeprav je pisateljsko pot začel s pripovedništvom za odrasle, se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj realističnih in pravljičnih pripovedi.
Bil je mojster kratkih zgodb, v katerih ni manjkalo žlahtnega humorja in napetih dogodivščin, z njimi je današnjim šolarjem pripovedoval o komaj minulih časih. Humorno je oživljal tudi številne pripovedi, ki so se v stoletjih spletle okrog ribniških suhorobarjev in krošnjarjev. Njegova najbolj znana dela so Leskova mladost, Pobegle kolebnice, Babica v supergah in Široka usta. Miha Mate je pisal tudi radijske igre za otroke ter prevajal iz srbščine in makedonščine. Rodil se je na današnji dan leta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
—–
Človeštvo je na današnji dan leta 1945 občutilo do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji zahtevali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dinko Puc, Mileva Zakrajšek, Miha Mate
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.
Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka MILEVA ZAKRAJŠEK. Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem je kot igralka prvič sodelovaala v Mariboru in z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih dobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Do druge svetovne vojne je igrala predvsem komične vloge in nastopala v operetah. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«, posnetem pred 72-imi leti. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj MIHA MATÈ je leta 1968 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nekaj let asistent za srbsko in hrvaško književnost, nato pa urednik pri založbi Mladinska knjiga. Urejal je različne mladinske zbirke, zasnoval in urejal zbirko »Vezi«, pretehtan izbor iz sodobne jugoslovanske književnosti, urejal pa je tudi učbenike. Čeprav je pisateljsko pot začel s pripovedništvom za odrasle, se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj realističnih in pravljičnih pripovedi.
Bil je mojster kratkih zgodb, v katerih ni manjkalo žlahtnega humorja in napetih dogodivščin, z njimi je današnjim šolarjem pripovedoval o komaj minulih časih. Humorno je oživljal tudi številne pripovedi, ki so se v stoletjih spletle okrog ribniških suhorobarjev in krošnjarjev. Njegova najbolj znana dela so Leskova mladost, Pobegle kolebnice, Babica v supergah in Široka usta. Miha Mate je pisal tudi radijske igre za otroke ter prevajal iz srbščine in makedonščine. Rodil se je na današnji dan leta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
—–
Človeštvo je na današnji dan leta 1945 občutilo do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji zahtevali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov