Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dinko Puc, Mileva Zakrajšek, Miha Mate
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.
Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka MILEVA ZAKRAJŠEK. Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem je kot igralka prvič sodelovaala v Mariboru in z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih dobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Do druge svetovne vojne je igrala predvsem komične vloge in nastopala v operetah. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«, posnetem pred 72-imi leti. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj MIHA MATÈ je leta 1968 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nekaj let asistent za srbsko in hrvaško književnost, nato pa urednik pri založbi Mladinska knjiga. Urejal je različne mladinske zbirke, zasnoval in urejal zbirko »Vezi«, pretehtan izbor iz sodobne jugoslovanske književnosti, urejal pa je tudi učbenike. Čeprav je pisateljsko pot začel s pripovedništvom za odrasle, se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj realističnih in pravljičnih pripovedi.
Bil je mojster kratkih zgodb, v katerih ni manjkalo žlahtnega humorja in napetih dogodivščin, z njimi je današnjim šolarjem pripovedoval o komaj minulih časih. Humorno je oživljal tudi številne pripovedi, ki so se v stoletjih spletle okrog ribniških suhorobarjev in krošnjarjev. Njegova najbolj znana dela so Leskova mladost, Pobegle kolebnice, Babica v supergah in Široka usta. Miha Mate je pisal tudi radijske igre za otroke ter prevajal iz srbščine in makedonščine. Rodil se je na današnji dan leta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
—–
Človeštvo je na današnji dan leta 1945 občutilo do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji zahtevali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dinko Puc, Mileva Zakrajšek, Miha Mate
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.
Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka MILEVA ZAKRAJŠEK. Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem je kot igralka prvič sodelovaala v Mariboru in z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih dobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Do druge svetovne vojne je igrala predvsem komične vloge in nastopala v operetah. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«, posnetem pred 72-imi leti. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj MIHA MATÈ je leta 1968 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nekaj let asistent za srbsko in hrvaško književnost, nato pa urednik pri založbi Mladinska knjiga. Urejal je različne mladinske zbirke, zasnoval in urejal zbirko »Vezi«, pretehtan izbor iz sodobne jugoslovanske književnosti, urejal pa je tudi učbenike. Čeprav je pisateljsko pot začel s pripovedništvom za odrasle, se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj realističnih in pravljičnih pripovedi.
Bil je mojster kratkih zgodb, v katerih ni manjkalo žlahtnega humorja in napetih dogodivščin, z njimi je današnjim šolarjem pripovedoval o komaj minulih časih. Humorno je oživljal tudi številne pripovedi, ki so se v stoletjih spletle okrog ribniških suhorobarjev in krošnjarjev. Njegova najbolj znana dela so Leskova mladost, Pobegle kolebnice, Babica v supergah in Široka usta. Miha Mate je pisal tudi radijske igre za otroke ter prevajal iz srbščine in makedonščine. Rodil se je na današnji dan leta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
—–
Človeštvo je na današnji dan leta 1945 občutilo do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji zahtevali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov