Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

16. avgust

16.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Avgust Dimitz, Elvira Kralj, Vladimir Kralj

Zgodovinar AVGUST  DIMITZ se je rodil na današnji dan leta 1827  v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.

—–

Gledališka igralka ELVIRA  KRALJ  je v Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Leta 1919 je s starši zbežala v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja prva igralka, v ljubljanski Drami pa ena najizrazitejših.

Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, predvsem Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v  filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve.  Leta je 1967 dobila Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa kot prva igralka Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Trstu.

—–

Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik  VLADIMIR  KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki.

Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru  visokošolskega gledališkega študija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan leta1901 v Celju.

—–

Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najaktivnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza,  predvsem  z  lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je

štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

16. avgust

16.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Avgust Dimitz, Elvira Kralj, Vladimir Kralj

Zgodovinar AVGUST  DIMITZ se je rodil na današnji dan leta 1827  v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.

—–

Gledališka igralka ELVIRA  KRALJ  je v Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Leta 1919 je s starši zbežala v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja prva igralka, v ljubljanski Drami pa ena najizrazitejših.

Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, predvsem Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v  filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve.  Leta je 1967 dobila Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa kot prva igralka Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Trstu.

—–

Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik  VLADIMIR  KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki.

Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru  visokošolskega gledališkega študija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan leta1901 v Celju.

—–

Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najaktivnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza,  predvsem  z  lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je

štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 41 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov