Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Jurij Dalmatin, Franc Sodja, Mirko Juteršek

Protestantski pisatelj in teolog JURIJ  DALMATIN se je do svojega 18. leta šolal v Krškem pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Pozneje je v Tübingenu študiral filozofijo in teologijo ter leta 1569 opravil magisterij. Kmalu potem je nastopil službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Med drugim je v celoti prevedel Sveto pismo, ki je z naslovom “Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584. Biblijo so na Slovensko  iz tiskarne v Nemčiji poslali na skrivaj v sodih, da je ne bi zaplenili. Od 1500 izvodov jih je danes ohranjenih še približno 66.

Dalmatinov prevod Biblije je vrh slovenske protestantske književnosti ter edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Bil je podlaga vsem izdajam biblije v slovenščini v prihodnjih stoletjih. Protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem, umrl pa je na današnji dan pred 430-imi leti v Ljubljani.

—–

Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani  prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi  še ne  posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.

—–

Pisatelj  FRANC  SODJA  se je rodil na današnji dan leta 1914 v Bohinjski Bistrici, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1941. Po koncu druge svetovne vojne je bil zaradi pomoči pri begu čez mejo pet let zaprt in na prisilnem delu. Tisti čas je opisal v knjigi “Pred vrati pekla”. Leta 1958 je pobegnil v Kanado, bil pozneje poldrugo desetletje v Argentini ravnatelj Misijonskega zavoda, po vrnitvi v Toronto pa je delal v domu za ostarele Lipa. Poleg nekaj pesniških zbirk je izdal še knjigi “Pisma mrtvemu bratu” in “Pridiganje – moje poslanstvo”. Franc Sodja je objavljal še članke in eseje, pomembna pa je bila tudi njegova misijonska dejavnost.

—–

Umetnostni zgodovinar  MIRKO  JUTERŠEK  je leta 1959 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine in za diplomsko delo o ikonah v hrastoveljski cerkvi prejel študentsko Prešernovo nagrado. Dve leti pozneje je opravil bibliotekarski strokovni izpit z nalogo, ki je še vedno nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje novejše likovne umetnosti pri nas. Leta 1971 je doktoriral s témo o delih slikarja Matije Jame.

Strokovno se je med drugim izpopolnjeval v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost; to je kot docent in izredni profesor predaval na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete. Svoja raziskovalna dognanja je objavljal v strokovnih publikacijah, v dnevnem časopisju, skoraj dve desetletji pa je kot likovni kritik za naš radio pripravljal prispevke o razstavah v Sloveniji. Bil je tudi stalni sodni izvedenec in cenilec za področje likovne umetnosti, predavatelj umetnostne zgodovine na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani ter direktor Slovanske knjižnice.  Mirko Juteršek se je rodil na današnji dan leta 1932 v Podgorju pri Kamniku.