Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jurij Dalmatin, Franc Sodja, Mirko Juteršek
Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je do svojega 18. leta šolal v Krškem pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Pozneje je v Tübingenu študiral filozofijo in teologijo ter leta 1569 opravil magisterij. Kmalu potem je nastopil službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Med drugim je v celoti prevedel Sveto pismo, ki je z naslovom “Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584. Biblijo so na Slovensko iz tiskarne v Nemčiji poslali na skrivaj v sodih, da je ne bi zaplenili. Od 1500 izvodov jih je danes ohranjenih še približno 66.
Dalmatinov prevod Biblije je vrh slovenske protestantske književnosti ter edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Bil je podlaga vsem izdajam biblije v slovenščini v prihodnjih stoletjih. Protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem, umrl pa je na današnji dan pred 430-imi leti v Ljubljani.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Pisatelj FRANC SODJA se je rodil na današnji dan leta 1914 v Bohinjski Bistrici, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1941. Po koncu druge svetovne vojne je bil zaradi pomoči pri begu čez mejo pet let zaprt in na prisilnem delu. Tisti čas je opisal v knjigi “Pred vrati pekla”. Leta 1958 je pobegnil v Kanado, bil pozneje poldrugo desetletje v Argentini ravnatelj Misijonskega zavoda, po vrnitvi v Toronto pa je delal v domu za ostarele Lipa. Poleg nekaj pesniških zbirk je izdal še knjigi “Pisma mrtvemu bratu” in “Pridiganje – moje poslanstvo”. Franc Sodja je objavljal še članke in eseje, pomembna pa je bila tudi njegova misijonska dejavnost.
—–
Umetnostni zgodovinar MIRKO JUTERŠEK je leta 1959 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine in za diplomsko delo o ikonah v hrastoveljski cerkvi prejel študentsko Prešernovo nagrado. Dve leti pozneje je opravil bibliotekarski strokovni izpit z nalogo, ki je še vedno nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje novejše likovne umetnosti pri nas. Leta 1971 je doktoriral s témo o delih slikarja Matije Jame.
Strokovno se je med drugim izpopolnjeval v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost; to je kot docent in izredni profesor predaval na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete. Svoja raziskovalna dognanja je objavljal v strokovnih publikacijah, v dnevnem časopisju, skoraj dve desetletji pa je kot likovni kritik za naš radio pripravljal prispevke o razstavah v Sloveniji. Bil je tudi stalni sodni izvedenec in cenilec za področje likovne umetnosti, predavatelj umetnostne zgodovine na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani ter direktor Slovanske knjižnice. Mirko Juteršek se je rodil na današnji dan leta 1932 v Podgorju pri Kamniku.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jurij Dalmatin, Franc Sodja, Mirko Juteršek
Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je do svojega 18. leta šolal v Krškem pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Pozneje je v Tübingenu študiral filozofijo in teologijo ter leta 1569 opravil magisterij. Kmalu potem je nastopil službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Med drugim je v celoti prevedel Sveto pismo, ki je z naslovom “Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584. Biblijo so na Slovensko iz tiskarne v Nemčiji poslali na skrivaj v sodih, da je ne bi zaplenili. Od 1500 izvodov jih je danes ohranjenih še približno 66.
Dalmatinov prevod Biblije je vrh slovenske protestantske književnosti ter edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Bil je podlaga vsem izdajam biblije v slovenščini v prihodnjih stoletjih. Protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem, umrl pa je na današnji dan pred 430-imi leti v Ljubljani.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Pisatelj FRANC SODJA se je rodil na današnji dan leta 1914 v Bohinjski Bistrici, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1941. Po koncu druge svetovne vojne je bil zaradi pomoči pri begu čez mejo pet let zaprt in na prisilnem delu. Tisti čas je opisal v knjigi “Pred vrati pekla”. Leta 1958 je pobegnil v Kanado, bil pozneje poldrugo desetletje v Argentini ravnatelj Misijonskega zavoda, po vrnitvi v Toronto pa je delal v domu za ostarele Lipa. Poleg nekaj pesniških zbirk je izdal še knjigi “Pisma mrtvemu bratu” in “Pridiganje – moje poslanstvo”. Franc Sodja je objavljal še članke in eseje, pomembna pa je bila tudi njegova misijonska dejavnost.
—–
Umetnostni zgodovinar MIRKO JUTERŠEK je leta 1959 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine in za diplomsko delo o ikonah v hrastoveljski cerkvi prejel študentsko Prešernovo nagrado. Dve leti pozneje je opravil bibliotekarski strokovni izpit z nalogo, ki je še vedno nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje novejše likovne umetnosti pri nas. Leta 1971 je doktoriral s témo o delih slikarja Matije Jame.
Strokovno se je med drugim izpopolnjeval v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost; to je kot docent in izredni profesor predaval na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete. Svoja raziskovalna dognanja je objavljal v strokovnih publikacijah, v dnevnem časopisju, skoraj dve desetletji pa je kot likovni kritik za naš radio pripravljal prispevke o razstavah v Sloveniji. Bil je tudi stalni sodni izvedenec in cenilec za področje likovne umetnosti, predavatelj umetnostne zgodovine na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani ter direktor Slovanske knjižnice. Mirko Juteršek se je rodil na današnji dan leta 1932 v Podgorju pri Kamniku.
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov