Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Tominšek, Mila Kogej, kapitulacija Japonske
Alpinist STANKO TOMINŠEK je leta 1921 v Ljubljani doktoriral iz prava; pozneje je bil odvetnik, po drugi svetovni vojni pa med drugim tajnik Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije. Od leta 1920 je delal v osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva, med vojno pa je bil društveni tajnik in zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto dvakrat zaprt.
Stanko Tominšek je bil odličen alpinist. V tako imenovani »zlati navezi« z Jožo Čopom in Miho Potočnikom je preplezal veliko prvenstvenih smeri, vzpon čez tisoč metrov visoko severno steno Špika leta 1926 pa je bil eden najpomembnejših slovenskih plezalskih uspehov v času med vojnama. Veliko se je posvečal tudi planinski fotografiji, za prvi slovenski igrani film »Triglavske strmine« leta 1932 pa je posnel plezalske prizore. Stanko Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1895 v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan leta 1928 predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
—–
Natanko ob deveti uri in osem minut so na današnji dan pred 74-imi leti na palubi ameriške vojne ladje Missouri japonski predstavniki podpisali popolno kapitulacijo Japonske. Tako se je tudi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala najmanj petdeset milijonov življenj. Hkrati je bil to tudi konec velikega in bojevitega »cesarstva vzhajajočega sonca«: Japonska je utrpela velikanske človeške žrtve in doživela gospodarski polom, poleg tega pa je izgubila vse posesti in ozemlja, ki jih je osvajala skoraj petdeset let, in se je morala umakniti za svoje nacionalne meje.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Tominšek, Mila Kogej, kapitulacija Japonske
Alpinist STANKO TOMINŠEK je leta 1921 v Ljubljani doktoriral iz prava; pozneje je bil odvetnik, po drugi svetovni vojni pa med drugim tajnik Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije. Od leta 1920 je delal v osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva, med vojno pa je bil društveni tajnik in zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto dvakrat zaprt.
Stanko Tominšek je bil odličen alpinist. V tako imenovani »zlati navezi« z Jožo Čopom in Miho Potočnikom je preplezal veliko prvenstvenih smeri, vzpon čez tisoč metrov visoko severno steno Špika leta 1926 pa je bil eden najpomembnejših slovenskih plezalskih uspehov v času med vojnama. Veliko se je posvečal tudi planinski fotografiji, za prvi slovenski igrani film »Triglavske strmine« leta 1932 pa je posnel plezalske prizore. Stanko Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1895 v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan leta 1928 predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
—–
Natanko ob deveti uri in osem minut so na današnji dan pred 74-imi leti na palubi ameriške vojne ladje Missouri japonski predstavniki podpisali popolno kapitulacijo Japonske. Tako se je tudi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala najmanj petdeset milijonov življenj. Hkrati je bil to tudi konec velikega in bojevitega »cesarstva vzhajajočega sonca«: Japonska je utrpela velikanske človeške žrtve in doživela gospodarski polom, poleg tega pa je izgubila vse posesti in ozemlja, ki jih je osvajala skoraj petdeset let, in se je morala umakniti za svoje nacionalne meje.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov