Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

3. september

03.09.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Friderik Pregl, Amerikanski Slovenec, Postojna postane mesto

Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec  FRIDERIK  PREGL  se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec, kjer je doktoriral iz medicinskih ved. Pozneje je bil redni profesor univerze v Innsbrucku in rektor graške univerze. 1921. leta je postal član dunajske akademije znanosti, dve leti pozneje pa je za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« prejel Nobelovo nagrado za kemijo in je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je samostojno dobil to priznanje. Vabili so ga na številne univerze, tudi v Ljubljano, vendar je ostal zvest Gradcu, kjer je leta 1929 postal častni meščan. Friderika Pregla je strokovno zanimalo predvsem nemško področje, vendar je ohranjal stike z domovino in slovenskimi znanstveniki.

—–

“Amerikanski Slovenec”,  prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike, je začel izhajati kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je imel”Amerikanski Slovenec”l pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.

—–

Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje  Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.

Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti.  Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, se je v desetih letih udeležilo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi  družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.

—–

Postojna je bila v prvem desetletju prejšnjega stoletja živahen kraj s približno 2.000 prebivalci. Bila je sedež okrajnega glavarstva in sodišča, imela je bolnišnico, lekarno in meščansko šolo, razvito društveno in turistično dejavnost, saj je bilo za domače in tuje obiskovalce Postojnske jame odlično poskrbljeno. Najsodobnejši hotel Adelsberghof je bil namenjen predvsem petičnim gostom, na vrtovih drugih hotelov in hotelčkov, ki so jih odprli domačini, je pogosto igrala »zabavna« godba ali salonski orkester, postavljene pa so bile tudi javne telefonske govorilnice.

Ob največji postojnski promenadi so bile klopi, ob njej pa je bilo prepovedano sušenje perila na prostem, za kar je imelo zasluge olepševalno društvo. Zaradi vsega tega in zaradi pomembne geografske lege med Ljubljano, Trstom, Gorico in Reko, skozi Postojno pa sta tekli tudi glavna državna cesta in železniška proga Dunaj – Trst, je avstro-ogrski cesar Franc Jožef na današnji dan pred 110-imi let  trg Postojno povzdignil v mesto.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

3. september

03.09.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Friderik Pregl, Amerikanski Slovenec, Postojna postane mesto

Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec  FRIDERIK  PREGL  se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec, kjer je doktoriral iz medicinskih ved. Pozneje je bil redni profesor univerze v Innsbrucku in rektor graške univerze. 1921. leta je postal član dunajske akademije znanosti, dve leti pozneje pa je za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« prejel Nobelovo nagrado za kemijo in je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je samostojno dobil to priznanje. Vabili so ga na številne univerze, tudi v Ljubljano, vendar je ostal zvest Gradcu, kjer je leta 1929 postal častni meščan. Friderika Pregla je strokovno zanimalo predvsem nemško področje, vendar je ohranjal stike z domovino in slovenskimi znanstveniki.

—–

“Amerikanski Slovenec”,  prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike, je začel izhajati kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je imel”Amerikanski Slovenec”l pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.

—–

Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje  Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.

Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti.  Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, se je v desetih letih udeležilo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi  družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.

—–

Postojna je bila v prvem desetletju prejšnjega stoletja živahen kraj s približno 2.000 prebivalci. Bila je sedež okrajnega glavarstva in sodišča, imela je bolnišnico, lekarno in meščansko šolo, razvito društveno in turistično dejavnost, saj je bilo za domače in tuje obiskovalce Postojnske jame odlično poskrbljeno. Najsodobnejši hotel Adelsberghof je bil namenjen predvsem petičnim gostom, na vrtovih drugih hotelov in hotelčkov, ki so jih odprli domačini, je pogosto igrala »zabavna« godba ali salonski orkester, postavljene pa so bile tudi javne telefonske govorilnice.

Ob največji postojnski promenadi so bile klopi, ob njej pa je bilo prepovedano sušenje perila na prostem, za kar je imelo zasluge olepševalno društvo. Zaradi vsega tega in zaradi pomembne geografske lege med Ljubljano, Trstom, Gorico in Reko, skozi Postojno pa sta tekli tudi glavna državna cesta in železniška proga Dunaj – Trst, je avstro-ogrski cesar Franc Jožef na današnji dan pred 110-imi let  trg Postojno povzdignil v mesto.


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov