Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Friderik Pregl, Amerikanski Slovenec, Postojna postane mesto

Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec  FRIDERIK  PREGL  se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec, kjer je doktoriral iz medicinskih ved. Pozneje je bil redni profesor univerze v Innsbrucku in rektor graške univerze. 1921. leta je postal član dunajske akademije znanosti, dve leti pozneje pa je za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« prejel Nobelovo nagrado za kemijo in je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je samostojno dobil to priznanje. Vabili so ga na številne univerze, tudi v Ljubljano, vendar je ostal zvest Gradcu, kjer je leta 1929 postal častni meščan. Friderika Pregla je strokovno zanimalo predvsem nemško področje, vendar je ohranjal stike z domovino in slovenskimi znanstveniki.

—–

“Amerikanski Slovenec”,  prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike, je začel izhajati kot tednik, in sicer v Chicagu, na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik in bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu, ki ga je tiskal v svoji, prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je imel”Amerikanski Slovenec”l pionirsko vlogo v združevanju ameriških Slovencev.

—–

Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 oziroma pozneje  Kraljevine Jugoslavije se je slovenskemu gospodarstvu odprl nov, širok trg na izredno slabo industrializiranem jugu države. Da bi temu delu in tujini ustrezno prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva ter opozorili na obilico možnosti za sklepanje poslov, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili prvi vzorčni velesejem, kakor so ga imenovali.

Na njem so predstavili industrijo in obrt. Pozneje so se odločili prikazati še dosežke kmetijstva, turizma in kulturne dejavnosti.  Te prireditve, imenovane »Ljubljana jeseni«, se je v desetih letih udeležilo kar četrt milijona obiskovalcev. Prvi sejem so spremljale tudi  družabne in kulturne prireditve: pri hotelu Tivoli so bile gledališke predstave na prostem, v parkih promenadni koncerti, v Jakopičevem paviljonu razstava slik, organizirali pa so tudi številne športne prireditve.

—–

Postojna je bila v prvem desetletju prejšnjega stoletja živahen kraj s približno 2.000 prebivalci. Bila je sedež okrajnega glavarstva in sodišča, imela je bolnišnico, lekarno in meščansko šolo, razvito društveno in turistično dejavnost, saj je bilo za domače in tuje obiskovalce Postojnske jame odlično poskrbljeno. Najsodobnejši hotel Adelsberghof je bil namenjen predvsem petičnim gostom, na vrtovih drugih hotelov in hotelčkov, ki so jih odprli domačini, je pogosto igrala »zabavna« godba ali salonski orkester, postavljene pa so bile tudi javne telefonske govorilnice.

Ob največji postojnski promenadi so bile klopi, ob njej pa je bilo prepovedano sušenje perila na prostem, za kar je imelo zasluge olepševalno društvo. Zaradi vsega tega in zaradi pomembne geografske lege med Ljubljano, Trstom, Gorico in Reko, skozi Postojno pa sta tekli tudi glavna državna cesta in železniška proga Dunaj – Trst, je avstro-ogrski cesar Franc Jožef na današnji dan pred 110-imi let  trg Postojno povzdignil v mesto.