Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. oktober

13.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Temlin, Drago Košmrlj

Protestantski pisec  FRANC  TEMLIN se je rodil konec 17. stoletja na Krajni pri Murski Soboti. Leta 1714 se je vpisal na univerzo v Halleju na Saškem. V okviru pietističnega gibanja med evropskimi protestanti je za Slovence med Muro in Rabo po madžarskem prevodu in nemškem izvirniku priredil Lutrov »Mali katekizem«. Pred njegovim izidom je v pismu prijateljem pietistom, ki so oznanjali živo, čustveno pobožnost in dejavno ljubezen do bližnjega, opisal duhovno potrebo slovenskega ljudstva po knjigah in učenih možeh. Franca Temlina štejemo za začetnika prekmurske književnosti.

—–

Med reformami, ki jih je v drugi polovici 18. stoletja v Avstro-Ogrski monarhiji uvajal cesar Jožef II., je bil tudi tako imenovani tolerančni  patent, izdan na današnji dan leta 1781. Z njim je bila protestantom, kalvinistom in pravoslavnim (v dodatnem cesarjevem dekretu pa še Židom) podeljena svoboda glede vere in zasebnega bogoslužja, vendar pa ne tudi enakopravnost s katoličani, saj je bila edina državna cerkev še vedno katoliška. Reforma naj bi med drugim olajšala dotekanje protestantskega in židovskega kapitala ter priseljevanje nemškega prebivalstva tudi iz protestantskih dežel.

Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine. Tudi Židje so dobili pravico do opravljanja svojega bogoslužja, vendar samo tam, kjer so bili naseljeni že prej (v Trstu, Gorici in Prekmurju). Z razglasitvijo verske svobode in zasebnega bogoslužja pa niso bili preklicani skoraj štiri stoletja stari zakoni, ki so predvidevali nasilno preselitev Židov iz drugih slovenskih krajev, če bi se vladarju to zdelo potrebno.

—–

Novinar,  zunajepolitični  komentator  in  publicist   DRAGO  KOŠMRLJ  je leta 1940 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani.  Že v obdobju študija je bil med vodilnimi člani levičarskega študentskega društva Njiva in zaradi političnega delovanja tudi zaprt. Kot aktivista Osvobodilne fronte so ga Italijani internirali v taborišče Gonars, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem; med drugim je bil komisar legendarne Bazoviške brigade.

Po koncu druge svetovne vojne je nekaj let deloval v Albaniji kot profesor slovenščine in srbohrvaščine ter kot odpravnik poslov na jugoslovanskem veleposlaništvu v Tirani. Pozneje je bil urednik Radia Jugoslavija v Beogradu, urednik in zunanjepolitični komentator osrednje slovenske radiotelevizije ter njen dopisnik v Beogradu in Trstu.

V okviru  mednarodne politike se je posvečal neuvrščenosti, manjšinskim vprašanjem in še posebno mednarodnemu delavskemu gibanju; za to je prejel Tomšičevo nagrado in nagrado Moše Pijadeja. Kot publicist je osvetlil zgodovinske tokove med slovenskim kmečkim prebivalstvom ter študentsko gibanje v okviru društva Njiva. Drago Košmrlj se je rodil na današnji dan leta 1911 v kraju Travnik v okolici Kočevja.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. oktober

13.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Temlin, Drago Košmrlj

Protestantski pisec  FRANC  TEMLIN se je rodil konec 17. stoletja na Krajni pri Murski Soboti. Leta 1714 se je vpisal na univerzo v Halleju na Saškem. V okviru pietističnega gibanja med evropskimi protestanti je za Slovence med Muro in Rabo po madžarskem prevodu in nemškem izvirniku priredil Lutrov »Mali katekizem«. Pred njegovim izidom je v pismu prijateljem pietistom, ki so oznanjali živo, čustveno pobožnost in dejavno ljubezen do bližnjega, opisal duhovno potrebo slovenskega ljudstva po knjigah in učenih možeh. Franca Temlina štejemo za začetnika prekmurske književnosti.

—–

Med reformami, ki jih je v drugi polovici 18. stoletja v Avstro-Ogrski monarhiji uvajal cesar Jožef II., je bil tudi tako imenovani tolerančni  patent, izdan na današnji dan leta 1781. Z njim je bila protestantom, kalvinistom in pravoslavnim (v dodatnem cesarjevem dekretu pa še Židom) podeljena svoboda glede vere in zasebnega bogoslužja, vendar pa ne tudi enakopravnost s katoličani, saj je bila edina državna cerkev še vedno katoliška. Reforma naj bi med drugim olajšala dotekanje protestantskega in židovskega kapitala ter priseljevanje nemškega prebivalstva tudi iz protestantskih dežel.

Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine. Tudi Židje so dobili pravico do opravljanja svojega bogoslužja, vendar samo tam, kjer so bili naseljeni že prej (v Trstu, Gorici in Prekmurju). Z razglasitvijo verske svobode in zasebnega bogoslužja pa niso bili preklicani skoraj štiri stoletja stari zakoni, ki so predvidevali nasilno preselitev Židov iz drugih slovenskih krajev, če bi se vladarju to zdelo potrebno.

—–

Novinar,  zunajepolitični  komentator  in  publicist   DRAGO  KOŠMRLJ  je leta 1940 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani.  Že v obdobju študija je bil med vodilnimi člani levičarskega študentskega društva Njiva in zaradi političnega delovanja tudi zaprt. Kot aktivista Osvobodilne fronte so ga Italijani internirali v taborišče Gonars, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem; med drugim je bil komisar legendarne Bazoviške brigade.

Po koncu druge svetovne vojne je nekaj let deloval v Albaniji kot profesor slovenščine in srbohrvaščine ter kot odpravnik poslov na jugoslovanskem veleposlaništvu v Tirani. Pozneje je bil urednik Radia Jugoslavija v Beogradu, urednik in zunanjepolitični komentator osrednje slovenske radiotelevizije ter njen dopisnik v Beogradu in Trstu.

V okviru  mednarodne politike se je posvečal neuvrščenosti, manjšinskim vprašanjem in še posebno mednarodnemu delavskemu gibanju; za to je prejel Tomšičevo nagrado in nagrado Moše Pijadeja. Kot publicist je osvetlil zgodovinske tokove med slovenskim kmečkim prebivalstvom ter študentsko gibanje v okviru društva Njiva. Drago Košmrlj se je rodil na današnji dan leta 1911 v kraju Travnik v okolici Kočevja.


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov