Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Temlin, Drago Košmrlj
Protestantski pisec FRANC TEMLIN se je rodil konec 17. stoletja na Krajni pri Murski Soboti. Leta 1714 se je vpisal na univerzo v Halleju na Saškem. V okviru pietističnega gibanja med evropskimi protestanti je za Slovence med Muro in Rabo po madžarskem prevodu in nemškem izvirniku priredil Lutrov »Mali katekizem«. Pred njegovim izidom je v pismu prijateljem pietistom, ki so oznanjali živo, čustveno pobožnost in dejavno ljubezen do bližnjega, opisal duhovno potrebo slovenskega ljudstva po knjigah in učenih možeh. Franca Temlina štejemo za začetnika prekmurske književnosti.
—–
Med reformami, ki jih je v drugi polovici 18. stoletja v Avstro-Ogrski monarhiji uvajal cesar Jožef II., je bil tudi tako imenovani tolerančni patent, izdan na današnji dan leta 1781. Z njim je bila protestantom, kalvinistom in pravoslavnim (v dodatnem cesarjevem dekretu pa še Židom) podeljena svoboda glede vere in zasebnega bogoslužja, vendar pa ne tudi enakopravnost s katoličani, saj je bila edina državna cerkev še vedno katoliška. Reforma naj bi med drugim olajšala dotekanje protestantskega in židovskega kapitala ter priseljevanje nemškega prebivalstva tudi iz protestantskih dežel.
Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine. Tudi Židje so dobili pravico do opravljanja svojega bogoslužja, vendar samo tam, kjer so bili naseljeni že prej (v Trstu, Gorici in Prekmurju). Z razglasitvijo verske svobode in zasebnega bogoslužja pa niso bili preklicani skoraj štiri stoletja stari zakoni, ki so predvidevali nasilno preselitev Židov iz drugih slovenskih krajev, če bi se vladarju to zdelo potrebno.
—–
Novinar, zunajepolitični komentator in publicist DRAGO KOŠMRLJ je leta 1940 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v obdobju študija je bil med vodilnimi člani levičarskega študentskega društva Njiva in zaradi političnega delovanja tudi zaprt. Kot aktivista Osvobodilne fronte so ga Italijani internirali v taborišče Gonars, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem; med drugim je bil komisar legendarne Bazoviške brigade.
Po koncu druge svetovne vojne je nekaj let deloval v Albaniji kot profesor slovenščine in srbohrvaščine ter kot odpravnik poslov na jugoslovanskem veleposlaništvu v Tirani. Pozneje je bil urednik Radia Jugoslavija v Beogradu, urednik in zunanjepolitični komentator osrednje slovenske radiotelevizije ter njen dopisnik v Beogradu in Trstu.
V okviru mednarodne politike se je posvečal neuvrščenosti, manjšinskim vprašanjem in še posebno mednarodnemu delavskemu gibanju; za to je prejel Tomšičevo nagrado in nagrado Moše Pijadeja. Kot publicist je osvetlil zgodovinske tokove med slovenskim kmečkim prebivalstvom ter študentsko gibanje v okviru društva Njiva. Drago Košmrlj se je rodil na današnji dan leta 1911 v kraju Travnik v okolici Kočevja.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Temlin, Drago Košmrlj
Protestantski pisec FRANC TEMLIN se je rodil konec 17. stoletja na Krajni pri Murski Soboti. Leta 1714 se je vpisal na univerzo v Halleju na Saškem. V okviru pietističnega gibanja med evropskimi protestanti je za Slovence med Muro in Rabo po madžarskem prevodu in nemškem izvirniku priredil Lutrov »Mali katekizem«. Pred njegovim izidom je v pismu prijateljem pietistom, ki so oznanjali živo, čustveno pobožnost in dejavno ljubezen do bližnjega, opisal duhovno potrebo slovenskega ljudstva po knjigah in učenih možeh. Franca Temlina štejemo za začetnika prekmurske književnosti.
—–
Med reformami, ki jih je v drugi polovici 18. stoletja v Avstro-Ogrski monarhiji uvajal cesar Jožef II., je bil tudi tako imenovani tolerančni patent, izdan na današnji dan leta 1781. Z njim je bila protestantom, kalvinistom in pravoslavnim (v dodatnem cesarjevem dekretu pa še Židom) podeljena svoboda glede vere in zasebnega bogoslužja, vendar pa ne tudi enakopravnost s katoličani, saj je bila edina državna cerkev še vedno katoliška. Reforma naj bi med drugim olajšala dotekanje protestantskega in židovskega kapitala ter priseljevanje nemškega prebivalstva tudi iz protestantskih dežel.
Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine. Tudi Židje so dobili pravico do opravljanja svojega bogoslužja, vendar samo tam, kjer so bili naseljeni že prej (v Trstu, Gorici in Prekmurju). Z razglasitvijo verske svobode in zasebnega bogoslužja pa niso bili preklicani skoraj štiri stoletja stari zakoni, ki so predvidevali nasilno preselitev Židov iz drugih slovenskih krajev, če bi se vladarju to zdelo potrebno.
—–
Novinar, zunajepolitični komentator in publicist DRAGO KOŠMRLJ je leta 1940 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v obdobju študija je bil med vodilnimi člani levičarskega študentskega društva Njiva in zaradi političnega delovanja tudi zaprt. Kot aktivista Osvobodilne fronte so ga Italijani internirali v taborišče Gonars, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem; med drugim je bil komisar legendarne Bazoviške brigade.
Po koncu druge svetovne vojne je nekaj let deloval v Albaniji kot profesor slovenščine in srbohrvaščine ter kot odpravnik poslov na jugoslovanskem veleposlaništvu v Tirani. Pozneje je bil urednik Radia Jugoslavija v Beogradu, urednik in zunanjepolitični komentator osrednje slovenske radiotelevizije ter njen dopisnik v Beogradu in Trstu.
V okviru mednarodne politike se je posvečal neuvrščenosti, manjšinskim vprašanjem in še posebno mednarodnemu delavskemu gibanju; za to je prejel Tomšičevo nagrado in nagrado Moše Pijadeja. Kot publicist je osvetlil zgodovinske tokove med slovenskim kmečkim prebivalstvom ter študentsko gibanje v okviru društva Njiva. Drago Košmrlj se je rodil na današnji dan leta 1911 v kraju Travnik v okolici Kočevja.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov