Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Temlin, Drago Košmrlj

Protestantski pisec  FRANC  TEMLIN se je rodil konec 17. stoletja na Krajni pri Murski Soboti. Leta 1714 se je vpisal na univerzo v Halleju na Saškem. V okviru pietističnega gibanja med evropskimi protestanti je za Slovence med Muro in Rabo po madžarskem prevodu in nemškem izvirniku priredil Lutrov »Mali katekizem«. Pred njegovim izidom je v pismu prijateljem pietistom, ki so oznanjali živo, čustveno pobožnost in dejavno ljubezen do bližnjega, opisal duhovno potrebo slovenskega ljudstva po knjigah in učenih možeh. Franca Temlina štejemo za začetnika prekmurske književnosti.

—–

Med reformami, ki jih je v drugi polovici 18. stoletja v Avstro-Ogrski monarhiji uvajal cesar Jožef II., je bil tudi tako imenovani tolerančni  patent, izdan na današnji dan leta 1781. Z njim je bila protestantom, kalvinistom in pravoslavnim (v dodatnem cesarjevem dekretu pa še Židom) podeljena svoboda glede vere in zasebnega bogoslužja, vendar pa ne tudi enakopravnost s katoličani, saj je bila edina državna cerkev še vedno katoliška. Reforma naj bi med drugim olajšala dotekanje protestantskega in židovskega kapitala ter priseljevanje nemškega prebivalstva tudi iz protestantskih dežel.

Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine. Tudi Židje so dobili pravico do opravljanja svojega bogoslužja, vendar samo tam, kjer so bili naseljeni že prej (v Trstu, Gorici in Prekmurju). Z razglasitvijo verske svobode in zasebnega bogoslužja pa niso bili preklicani skoraj štiri stoletja stari zakoni, ki so predvidevali nasilno preselitev Židov iz drugih slovenskih krajev, če bi se vladarju to zdelo potrebno.

—–

Novinar,  zunajepolitični  komentator  in  publicist   DRAGO  KOŠMRLJ  je leta 1940 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani.  Že v obdobju študija je bil med vodilnimi člani levičarskega študentskega društva Njiva in zaradi političnega delovanja tudi zaprt. Kot aktivista Osvobodilne fronte so ga Italijani internirali v taborišče Gonars, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem; med drugim je bil komisar legendarne Bazoviške brigade.

Po koncu druge svetovne vojne je nekaj let deloval v Albaniji kot profesor slovenščine in srbohrvaščine ter kot odpravnik poslov na jugoslovanskem veleposlaništvu v Tirani. Pozneje je bil urednik Radia Jugoslavija v Beogradu, urednik in zunanjepolitični komentator osrednje slovenske radiotelevizije ter njen dopisnik v Beogradu in Trstu.

V okviru  mednarodne politike se je posvečal neuvrščenosti, manjšinskim vprašanjem in še posebno mednarodnemu delavskemu gibanju; za to je prejel Tomšičevo nagrado in nagrado Moše Pijadeja. Kot publicist je osvetlil zgodovinske tokove med slovenskim kmečkim prebivalstvom ter študentsko gibanje v okviru društva Njiva. Drago Košmrlj se je rodil na današnji dan leta 1911 v kraju Travnik v okolici Kočevja.