Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

14. oktober

14.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karel Frančišek Remb, schoenbrunski mir, narodnoprebudno gibanje

Slikar  KAREL  FRANČIŠEK  REMB  je po začetnem uku slikarstva pri očetu Janezu Juriju okoli leta 1703 odšel v Gradec h grofu Attemsu, ki ga je najel za slikarsko opremo svoje nove palače in ga tudi poslal na šolanje v Italijo. Od tam je odšel na Dunaj in leta 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. Delal je predvsem za zgornjeavstrijske samostane, pomembno naročilo pa je bila tudi slika za novo cerkev svetega Petra na Dunaju.

V Sloveniji so Rembova dela znana le v nadškofijskem ordinariatu in Šentjakobski cerkvi v Ljubljani, polg teh pa še dve mitološki sliki, ki naj bi izvirali iz Attemsove palače v Gradcu, nekateri poznavalci pa mu pripisujejo tudi poslikavo viteške dvorane v brežiškem gradu; pod freskami podpisa sicer ni, toda slikar je v stenske motive vključil svoj celopostavni avtoportret, ki naj bi tako poudaril pomembnost poslikave. Karel Frančišek Remb sodi v prvi rod avstrijskih baročnih slikarjev, v razvoj baroka na Slovenskem pa organsko ni vključen. Rodil se je na današnji dan leta 1675 v Radovljici.

—–

Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru”  prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan ored 210-imi leti podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom,  Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.

Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.

Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude  gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.

Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj  ljudskih  in  rokodelskih  šol.

Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813  spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.

—–

Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec 30-ih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank na današnjem Trgu francoske revolucije pa je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Spomenik iz hvarskega marmorja je visok 13 metrov. Na njegovi južni strani je pritrjena pozlačena bronasta  glava  Ilirije,  na  severni  Napoleonova  z  lovorovim  vencem,  delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na zahodni strani pa pozlačena palmova veja, darilo francoske republike. Vrh stebra krasi pozlačen bakren grb v obliki polmeseca s tremi zvezdami.

Med napisi na vseh straneh stebra so tudi Vodnikovi verzi iz pesmi “Ilirija oživljena” v slavo cesarja in Ilirskih provinc, ter pojasnilo, da so v temeljih spomenika shranjeni posmrtni ostanki neznanega francoskega vojaka. Izgrebli so jih na obronkih med Nadgorico in Črnučami pri Ljubljani, kjer je leta 1813 padlo več Francozov. Ilirski steber so z veliko slovesnostjo odkrili na današnji dan pred 90-imi leti.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

14. oktober

14.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karel Frančišek Remb, schoenbrunski mir, narodnoprebudno gibanje

Slikar  KAREL  FRANČIŠEK  REMB  je po začetnem uku slikarstva pri očetu Janezu Juriju okoli leta 1703 odšel v Gradec h grofu Attemsu, ki ga je najel za slikarsko opremo svoje nove palače in ga tudi poslal na šolanje v Italijo. Od tam je odšel na Dunaj in leta 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. Delal je predvsem za zgornjeavstrijske samostane, pomembno naročilo pa je bila tudi slika za novo cerkev svetega Petra na Dunaju.

V Sloveniji so Rembova dela znana le v nadškofijskem ordinariatu in Šentjakobski cerkvi v Ljubljani, polg teh pa še dve mitološki sliki, ki naj bi izvirali iz Attemsove palače v Gradcu, nekateri poznavalci pa mu pripisujejo tudi poslikavo viteške dvorane v brežiškem gradu; pod freskami podpisa sicer ni, toda slikar je v stenske motive vključil svoj celopostavni avtoportret, ki naj bi tako poudaril pomembnost poslikave. Karel Frančišek Remb sodi v prvi rod avstrijskih baročnih slikarjev, v razvoj baroka na Slovenskem pa organsko ni vključen. Rodil se je na današnji dan leta 1675 v Radovljici.

—–

Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru”  prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan ored 210-imi leti podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom,  Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.

Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.

Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude  gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.

Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj  ljudskih  in  rokodelskih  šol.

Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813  spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.

—–

Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec 30-ih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank na današnjem Trgu francoske revolucije pa je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Spomenik iz hvarskega marmorja je visok 13 metrov. Na njegovi južni strani je pritrjena pozlačena bronasta  glava  Ilirije,  na  severni  Napoleonova  z  lovorovim  vencem,  delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na zahodni strani pa pozlačena palmova veja, darilo francoske republike. Vrh stebra krasi pozlačen bakren grb v obliki polmeseca s tremi zvezdami.

Med napisi na vseh straneh stebra so tudi Vodnikovi verzi iz pesmi “Ilirija oživljena” v slavo cesarja in Ilirskih provinc, ter pojasnilo, da so v temeljih spomenika shranjeni posmrtni ostanki neznanega francoskega vojaka. Izgrebli so jih na obronkih med Nadgorico in Črnučami pri Ljubljani, kjer je leta 1813 padlo več Francozov. Ilirski steber so z veliko slovesnostjo odkrili na današnji dan pred 90-imi leti.


31.10.2022

31. oktober - luč reformacije, spodbuda k svobodi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

29. oktober - pozabljeni in spet najdeni literat

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

28. oktober - 94 let slovenskega radia

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

27. oktober - Slovenija in Hrvaška v projekt jedrske elektrarne

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

26. oktober - mojster planinske fotografije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.10.2022

25. oktober - državni praznik – Dan suverenosti

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.10.2022

24. oktober - utemeljitelj naše znanstvene medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.10.2022

23. oktober - prvi Borštnikov prstan za igralske presežke

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


22.10.2022

22. oktober - 100 let skavtske organizacije pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.10.2022

21. oktober - prva Slovenka – kiparka

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


20.10.2022

20. oktober - dunjaski župan iz Maribora

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


19.10.2022

19. oktober - prve umetne srčne zaklopke pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.10.2022

18. oktober - inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


17.10.2022

17. oktober - prvi uradni dokument v slovenščini

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


16.10.2022

16. oktober - arhitektov pečat Murski Soboti

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


15.10.2022

15. oktober - 140 let Poezij Simona Gregorčiča

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


14.10.2022

14. oktober - čut za koroško glasbeno izročilo

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.10.2022

13. oktober - od borca za severno mejo do rektorja ljubljanske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.10.2022

12. oktober - Mitreji, svetišča davnih dni

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 38 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov