Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hotel Union, Ksaver Meško, Radio Ljubljana
Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani slovesno odprli hotel Union na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«, velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«.
Sicer pa je prvi hotel v Ljubljani sprejel goste že pred 288-imi leti. Bil je v hiši, ki stoji še danes levo ob Magistratu. Do tedaj je bilo namreč v gostilnah s prenočišči le malo gostov, plemstvo, ki je hodilo v Ljubljano, pa je imelo v mestu po večini svoje hiše. A popotnikov je bilo sčasoma vse več in prenočevali so v poštnem poslopju ali kakem samostanu, zato so mestne oblasti hišo poleg Rotovža namenile za hotel. Nadele so mu ime »Wilder Mann« ali po naše »Pri divjem možu«, Ljubljančani pa so ime popačili in mu pravili »Pri bidelmonu«.
»Bidelmon« so leta 1742 prenovili in ga namenili predvsem potujoči gospodi. Na voljo je bilo devet sob v prvem, kmalu pa so preuredili še drugo nadstropje. Hotel je pozneje prišel v zasebno last in v njem so v 19. stoletju prespali nekateri pomembneži, med njimi cesarji Jožef II., Leopold II. in Franc Jožef I.
—–
Na današnji dan leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil pesnik in dramatik KSAVER MEŠKO. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval večinoma na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjih in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Njegov prvi roman “Kam plovemo” ima naturalistične prvine; “Slike in povesti” ter črtice “Iz mojega življenja” so realistično simbolične, v drugih romanih pa se spominja na leta druge svetovne vojne. Ksaver Meško je bil prvi pomembnejši pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 91-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hotel Union, Ksaver Meško, Radio Ljubljana
Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani slovesno odprli hotel Union na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«, velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«.
Sicer pa je prvi hotel v Ljubljani sprejel goste že pred 288-imi leti. Bil je v hiši, ki stoji še danes levo ob Magistratu. Do tedaj je bilo namreč v gostilnah s prenočišči le malo gostov, plemstvo, ki je hodilo v Ljubljano, pa je imelo v mestu po večini svoje hiše. A popotnikov je bilo sčasoma vse več in prenočevali so v poštnem poslopju ali kakem samostanu, zato so mestne oblasti hišo poleg Rotovža namenile za hotel. Nadele so mu ime »Wilder Mann« ali po naše »Pri divjem možu«, Ljubljančani pa so ime popačili in mu pravili »Pri bidelmonu«.
»Bidelmon« so leta 1742 prenovili in ga namenili predvsem potujoči gospodi. Na voljo je bilo devet sob v prvem, kmalu pa so preuredili še drugo nadstropje. Hotel je pozneje prišel v zasebno last in v njem so v 19. stoletju prespali nekateri pomembneži, med njimi cesarji Jožef II., Leopold II. in Franc Jožef I.
—–
Na današnji dan leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil pesnik in dramatik KSAVER MEŠKO. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval večinoma na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjih in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Njegov prvi roman “Kam plovemo” ima naturalistične prvine; “Slike in povesti” ter črtice “Iz mojega življenja” so realistično simbolične, v drugih romanih pa se spominja na leta druge svetovne vojne. Ksaver Meško je bil prvi pomembnejši pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 91-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov