Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hotel Union, Ksaver Meško, Radio Ljubljana
Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani slovesno odprli hotel Union na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«, velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«.
Sicer pa je prvi hotel v Ljubljani sprejel goste že pred 288-imi leti. Bil je v hiši, ki stoji še danes levo ob Magistratu. Do tedaj je bilo namreč v gostilnah s prenočišči le malo gostov, plemstvo, ki je hodilo v Ljubljano, pa je imelo v mestu po večini svoje hiše. A popotnikov je bilo sčasoma vse več in prenočevali so v poštnem poslopju ali kakem samostanu, zato so mestne oblasti hišo poleg Rotovža namenile za hotel. Nadele so mu ime »Wilder Mann« ali po naše »Pri divjem možu«, Ljubljančani pa so ime popačili in mu pravili »Pri bidelmonu«.
»Bidelmon« so leta 1742 prenovili in ga namenili predvsem potujoči gospodi. Na voljo je bilo devet sob v prvem, kmalu pa so preuredili še drugo nadstropje. Hotel je pozneje prišel v zasebno last in v njem so v 19. stoletju prespali nekateri pomembneži, med njimi cesarji Jožef II., Leopold II. in Franc Jožef I.
—–
Na današnji dan leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil pesnik in dramatik KSAVER MEŠKO. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval večinoma na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjih in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Njegov prvi roman “Kam plovemo” ima naturalistične prvine; “Slike in povesti” ter črtice “Iz mojega življenja” so realistično simbolične, v drugih romanih pa se spominja na leta druge svetovne vojne. Ksaver Meško je bil prvi pomembnejši pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 91-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hotel Union, Ksaver Meško, Radio Ljubljana
Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani slovesno odprli hotel Union na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«, velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«.
Sicer pa je prvi hotel v Ljubljani sprejel goste že pred 288-imi leti. Bil je v hiši, ki stoji še danes levo ob Magistratu. Do tedaj je bilo namreč v gostilnah s prenočišči le malo gostov, plemstvo, ki je hodilo v Ljubljano, pa je imelo v mestu po večini svoje hiše. A popotnikov je bilo sčasoma vse več in prenočevali so v poštnem poslopju ali kakem samostanu, zato so mestne oblasti hišo poleg Rotovža namenile za hotel. Nadele so mu ime »Wilder Mann« ali po naše »Pri divjem možu«, Ljubljančani pa so ime popačili in mu pravili »Pri bidelmonu«.
»Bidelmon« so leta 1742 prenovili in ga namenili predvsem potujoči gospodi. Na voljo je bilo devet sob v prvem, kmalu pa so preuredili še drugo nadstropje. Hotel je pozneje prišel v zasebno last in v njem so v 19. stoletju prespali nekateri pomembneži, med njimi cesarji Jožef II., Leopold II. in Franc Jožef I.
—–
Na današnji dan leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil pesnik in dramatik KSAVER MEŠKO. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval večinoma na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjih in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Njegov prvi roman “Kam plovemo” ima naturalistične prvine; “Slike in povesti” ter črtice “Iz mojega življenja” so realistično simbolične, v drugih romanih pa se spominja na leta druge svetovne vojne. Ksaver Meško je bil prvi pomembnejši pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 91-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov