Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

9. november

09.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Davorin Jenko, Andrej Praprotnik, Stanka Godnič

Na današnji dan leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljâh rodil skladatelj DAVORIN  JENKO. Po poklicu je bil pravnik, glasbeno pa samouk. V letih od  1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, nato je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo, od leta 1871 pa je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. Najprej je skladal le vokalne skladbe, med drugim nekdanjo slovensko himno “Naprej, zastava Slave”,  pomemben pa je tudi za razvoj slovenske glasbene romantike.

V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne srbska kraljeva himna, potem pa do leta 1941 sestavni del jugoslovanske himne.

—–

Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ  PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik  dobrih 25 let, pa tudi prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere izmed njih so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.

—–

Filmska  kritičarka  in  publicistka  STANKA  GODNIČ  je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce.

Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.

—–

Avgusta leta 1961 je komunistična vlada Nemške demokratične republike zaradi množičnega izseljevanja in prebegov svojih prebivalcev na Zahod zaprla vse mejne prehode med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, na mejni črti pa začela napeljevati bodečo žico in postavila straže, ki so imele ukaz, naj streljajo na vsakogar, ki bi poskušal zbežati v zahodni del mesta. Nato so postavili še 4 metre visok in 160 kilometrov dolg zid iz kamnitih blokov, ki je bil dolgih 28 let simbol razdeljene Evrope in  blokovske delitve sveta ter kraj številnih osebnih in družinskih tragedij.

Da bi na nekaterih krajih lahko pod strogim nadzorom prečkali mejo med obema deloma Berlina, so uredili nekaj mejnih prehodov. Med najbolj znanimi je bil tisti na Friedrichovi cesti, ki so ga Američani imenovali “Checkpoint Charlie” in je bil edini, ki so ga lahko prečkali tujci. Uporabljali so ga vse do današnjega dne pred 30-imi leti, ko so berlinski zid simbolično prebili in ga začeli rušiti, na desettisoče vzhodnonemških državljanov pa je lahko šlo v zahodni del mesta ter se po desetletjih spet srečalo s prijatelji in sorodniki.

Leto pozneje so, da bi promet na Friedrichovi cesti tekel bolj neovirano, na “Checkpoint Charliju” odstranili zapornice ter stražarske in kontrolne hišice,  vendar so zaradi številnih turistov čez nekaj let postavili tja repliko stražarnice s fotografijami ameriških in ruskih vojakov, v bližini pa uredili manjši muzej, posvečen nekdanjemu mejnemu prehodu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

9. november

09.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Davorin Jenko, Andrej Praprotnik, Stanka Godnič

Na današnji dan leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljâh rodil skladatelj DAVORIN  JENKO. Po poklicu je bil pravnik, glasbeno pa samouk. V letih od  1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, nato je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo, od leta 1871 pa je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. Najprej je skladal le vokalne skladbe, med drugim nekdanjo slovensko himno “Naprej, zastava Slave”,  pomemben pa je tudi za razvoj slovenske glasbene romantike.

V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne srbska kraljeva himna, potem pa do leta 1941 sestavni del jugoslovanske himne.

—–

Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ  PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik  dobrih 25 let, pa tudi prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere izmed njih so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.

—–

Filmska  kritičarka  in  publicistka  STANKA  GODNIČ  je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce.

Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.

—–

Avgusta leta 1961 je komunistična vlada Nemške demokratične republike zaradi množičnega izseljevanja in prebegov svojih prebivalcev na Zahod zaprla vse mejne prehode med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, na mejni črti pa začela napeljevati bodečo žico in postavila straže, ki so imele ukaz, naj streljajo na vsakogar, ki bi poskušal zbežati v zahodni del mesta. Nato so postavili še 4 metre visok in 160 kilometrov dolg zid iz kamnitih blokov, ki je bil dolgih 28 let simbol razdeljene Evrope in  blokovske delitve sveta ter kraj številnih osebnih in družinskih tragedij.

Da bi na nekaterih krajih lahko pod strogim nadzorom prečkali mejo med obema deloma Berlina, so uredili nekaj mejnih prehodov. Med najbolj znanimi je bil tisti na Friedrichovi cesti, ki so ga Američani imenovali “Checkpoint Charlie” in je bil edini, ki so ga lahko prečkali tujci. Uporabljali so ga vse do današnjega dne pred 30-imi leti, ko so berlinski zid simbolično prebili in ga začeli rušiti, na desettisoče vzhodnonemških državljanov pa je lahko šlo v zahodni del mesta ter se po desetletjih spet srečalo s prijatelji in sorodniki.

Leto pozneje so, da bi promet na Friedrichovi cesti tekel bolj neovirano, na “Checkpoint Charliju” odstranili zapornice ter stražarske in kontrolne hišice,  vendar so zaradi številnih turistov čez nekaj let postavili tja repliko stražarnice s fotografijami ameriških in ruskih vojakov, v bližini pa uredili manjši muzej, posvečen nekdanjemu mejnemu prehodu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov