Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov