Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov