Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

26. november

26.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Ksaverij Jelenc, Fran Tominšek, Vlado Schmidt, Franja Bojc Bidovec

Na današnji dan pred 270-imi leti se je v Češnjici pri Železnikih rodil pravnik FRANC KSAVERIJ JELÉNC. Ko je končal študij na Dunaju, je bil leta 1779 imenovan za rednega profesorja kanonskega prava na univerzi v Innsbrucku ter naslednje leto  za njenega rektorja. Po ukinitvi univerze je bil  profesor rimskega, civilnega in kazenskega prava v Freiburgu, leta 1790 pa  je postal svetnik apelacijskega sodišča za prednjeavstrijske dežele. Franc Ksaverij Jelenc je bil tudi član obnovljene Academie operosorum

—–

FRAN  TOMINŠEK  je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Mozirju.

—–

S svojim znanstvenim, vzgojnim in kulturnim delom je  doktor  pedagogike  VLADO  SCHMIDT  veliko pripomogel k razvoju pedagogike in vzgojne prakse, izjemno pomembne za našo narodno samobitnost in kulturo. Napisal je več znanstvenih razprav in del, v katerih je obdelal zgodovinski razvoj šolstva in pedagogike ter zajel tokove, ki so tudi vplivali na gospodarske in socialne razmere. Zavzemal se je za upoštevanje slovenske pedagoške tradicije in še posebno za empirično pedagoško raziskovanje, ki naj bi dvignilo znanstveno raven pedagogike in jo tudi varovalo pred političnimi in ideološkimi vplivi.

Od leta 1947 je bil profesor pedagogike na višji pedagoški šoli v Ljubljani, pozneje pa redni profesor zgodovine pedagogike in obče pedagogike na filozofski falkulteti; bil je tudi dekan te fakultete, leta 1979 so mu podelili naziv zaslužnega profesorja, za svoje raziskovalno delo pa je prejel Kidričevo nagrado. Vlado Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1910 v Št. Pavlu pri Preboldu.

—–

Na današnji dan leta 1913 se je v Nemški vasi pri Ribnici rodila  zdravnica  FRANJA  BOJC  BIDOVEC. Kot študentka medicine je bila članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

26. november

26.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Ksaverij Jelenc, Fran Tominšek, Vlado Schmidt, Franja Bojc Bidovec

Na današnji dan pred 270-imi leti se je v Češnjici pri Železnikih rodil pravnik FRANC KSAVERIJ JELÉNC. Ko je končal študij na Dunaju, je bil leta 1779 imenovan za rednega profesorja kanonskega prava na univerzi v Innsbrucku ter naslednje leto  za njenega rektorja. Po ukinitvi univerze je bil  profesor rimskega, civilnega in kazenskega prava v Freiburgu, leta 1790 pa  je postal svetnik apelacijskega sodišča za prednjeavstrijske dežele. Franc Ksaverij Jelenc je bil tudi član obnovljene Academie operosorum

—–

FRAN  TOMINŠEK  je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Mozirju.

—–

S svojim znanstvenim, vzgojnim in kulturnim delom je  doktor  pedagogike  VLADO  SCHMIDT  veliko pripomogel k razvoju pedagogike in vzgojne prakse, izjemno pomembne za našo narodno samobitnost in kulturo. Napisal je več znanstvenih razprav in del, v katerih je obdelal zgodovinski razvoj šolstva in pedagogike ter zajel tokove, ki so tudi vplivali na gospodarske in socialne razmere. Zavzemal se je za upoštevanje slovenske pedagoške tradicije in še posebno za empirično pedagoško raziskovanje, ki naj bi dvignilo znanstveno raven pedagogike in jo tudi varovalo pred političnimi in ideološkimi vplivi.

Od leta 1947 je bil profesor pedagogike na višji pedagoški šoli v Ljubljani, pozneje pa redni profesor zgodovine pedagogike in obče pedagogike na filozofski falkulteti; bil je tudi dekan te fakultete, leta 1979 so mu podelili naziv zaslužnega profesorja, za svoje raziskovalno delo pa je prejel Kidričevo nagrado. Vlado Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1910 v Št. Pavlu pri Preboldu.

—–

Na današnji dan leta 1913 se je v Nemški vasi pri Ribnici rodila  zdravnica  FRANJA  BOJC  BIDOVEC. Kot študentka medicine je bila članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani.


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov