Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Ksaverij Jelenc, Fran Tominšek, Vlado Schmidt, Franja Bojc Bidovec
Na današnji dan pred 270-imi leti se je v Češnjici pri Železnikih rodil pravnik FRANC KSAVERIJ JELÉNC. Ko je končal študij na Dunaju, je bil leta 1779 imenovan za rednega profesorja kanonskega prava na univerzi v Innsbrucku ter naslednje leto za njenega rektorja. Po ukinitvi univerze je bil profesor rimskega, civilnega in kazenskega prava v Freiburgu, leta 1790 pa je postal svetnik apelacijskega sodišča za prednjeavstrijske dežele. Franc Ksaverij Jelenc je bil tudi član obnovljene Academie operosorum
—–
FRAN TOMINŠEK je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Mozirju.
—–
S svojim znanstvenim, vzgojnim in kulturnim delom je doktor pedagogike VLADO SCHMIDT veliko pripomogel k razvoju pedagogike in vzgojne prakse, izjemno pomembne za našo narodno samobitnost in kulturo. Napisal je več znanstvenih razprav in del, v katerih je obdelal zgodovinski razvoj šolstva in pedagogike ter zajel tokove, ki so tudi vplivali na gospodarske in socialne razmere. Zavzemal se je za upoštevanje slovenske pedagoške tradicije in še posebno za empirično pedagoško raziskovanje, ki naj bi dvignilo znanstveno raven pedagogike in jo tudi varovalo pred političnimi in ideološkimi vplivi.
Od leta 1947 je bil profesor pedagogike na višji pedagoški šoli v Ljubljani, pozneje pa redni profesor zgodovine pedagogike in obče pedagogike na filozofski falkulteti; bil je tudi dekan te fakultete, leta 1979 so mu podelili naziv zaslužnega profesorja, za svoje raziskovalno delo pa je prejel Kidričevo nagrado. Vlado Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1910 v Št. Pavlu pri Preboldu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Nemški vasi pri Ribnici rodila zdravnica FRANJA BOJC BIDOVEC. Kot študentka medicine je bila članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Ksaverij Jelenc, Fran Tominšek, Vlado Schmidt, Franja Bojc Bidovec
Na današnji dan pred 270-imi leti se je v Češnjici pri Železnikih rodil pravnik FRANC KSAVERIJ JELÉNC. Ko je končal študij na Dunaju, je bil leta 1779 imenovan za rednega profesorja kanonskega prava na univerzi v Innsbrucku ter naslednje leto za njenega rektorja. Po ukinitvi univerze je bil profesor rimskega, civilnega in kazenskega prava v Freiburgu, leta 1790 pa je postal svetnik apelacijskega sodišča za prednjeavstrijske dežele. Franc Ksaverij Jelenc je bil tudi član obnovljene Academie operosorum
—–
FRAN TOMINŠEK je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Mozirju.
—–
S svojim znanstvenim, vzgojnim in kulturnim delom je doktor pedagogike VLADO SCHMIDT veliko pripomogel k razvoju pedagogike in vzgojne prakse, izjemno pomembne za našo narodno samobitnost in kulturo. Napisal je več znanstvenih razprav in del, v katerih je obdelal zgodovinski razvoj šolstva in pedagogike ter zajel tokove, ki so tudi vplivali na gospodarske in socialne razmere. Zavzemal se je za upoštevanje slovenske pedagoške tradicije in še posebno za empirično pedagoško raziskovanje, ki naj bi dvignilo znanstveno raven pedagogike in jo tudi varovalo pred političnimi in ideološkimi vplivi.
Od leta 1947 je bil profesor pedagogike na višji pedagoški šoli v Ljubljani, pozneje pa redni profesor zgodovine pedagogike in obče pedagogike na filozofski falkulteti; bil je tudi dekan te fakultete, leta 1979 so mu podelili naziv zaslužnega profesorja, za svoje raziskovalno delo pa je prejel Kidričevo nagrado. Vlado Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1910 v Št. Pavlu pri Preboldu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Nemški vasi pri Ribnici rodila zdravnica FRANJA BOJC BIDOVEC. Kot študentka medicine je bila članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov