Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Meščanska pravila za Ljubljano, Branko Ivanuš, Janez Švajncer
Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le …“tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Veliki Dolini pri Brežicah rodil letalec BRANKO IVÁNUŠ. Pred začetkom druge svetovne vojne je v Ljubljani študiral gradbeništvo, nato pa je odšel v partizane in delal v Centralni tehniki. Nekaj pozneje so ga Italijani internirali in obsodili na 12 let let ječe. Leta 1944 je bil izpuščen in se je vključil med organizatorje odseka za notranje zadeve pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Od leta 1936 je bil aktiven letalec. Bil je tudi vzgojitelj, tehnični svetovalec, funkcionar, predsednik Letalske zveze Slovenije in podpredsednik mednarodne letalske zveze. Leta 1955 je zmagal na športno-turističnem aerorallyju v Franciji. Med kongresom mednarodne letalske zveze v Parizu istega leta se je Branko Ivanuš pri preizkušanju francoskega letala smrtno ponesrečil.
—–
Pisatelj, novinar in urednik JANEZ ŠVAJNCER se je rodil na današnji dan leta 1920 na Plintovcu v Zgornji Kungoti pri Mariboru. Kot gimnazijca so ga nacisti junija leta 1941 za štiri leta internirali v Šlezijo in Ukrajino. Leta 1962 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Kot urednik in dopisnik je bil zaposlen pri časniku Večer, pozneje pa na Radiu Ljubljana in Radiu Maribor, pri katerem je bil deset let tudi odgovorni urednik. Bil je tudi glavni urednik revije Dialogi.
V pripovednih delih, sprva oprtih na socialni realizem, je opisoval kmečki svet, pozneje pa tudi mestno družbeno okolje. Ta realistična, družbenokritična in angažirana proza je imela podlago v neposredni, predvsem mariborski povojni vsakdanjosti. Za opaznejši del njegovega opusa veljajo trilogija o Mariboru z naslovi “Prelom”, “Somrak” in “Svitev”, avtobiografska romana o medvojnem prisilnem delu v Nemčiji (“Jutro na zemljl” in “Groza v rumenem”) ter večkrat ponatisnjen in preveden mladinski roman “Junak na kolcih”.
Sicer pa je Švajncerjev literarni opus izjemno bogat: več kot petdeset romanov ter povesti, dramskih besedil in radijskih iger ga uvršča med naše najplodovitejše sodobne pisce. Za svoje literarno delo je Janez Švajncer prejel tudi državna odlikovanja Red dela z zlatim vencem, Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Red dela z rdečo zastavo in Red zaslug s srebrno zvezdo.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Meščanska pravila za Ljubljano, Branko Ivanuš, Janez Švajncer
Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le …“tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Veliki Dolini pri Brežicah rodil letalec BRANKO IVÁNUŠ. Pred začetkom druge svetovne vojne je v Ljubljani študiral gradbeništvo, nato pa je odšel v partizane in delal v Centralni tehniki. Nekaj pozneje so ga Italijani internirali in obsodili na 12 let let ječe. Leta 1944 je bil izpuščen in se je vključil med organizatorje odseka za notranje zadeve pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Od leta 1936 je bil aktiven letalec. Bil je tudi vzgojitelj, tehnični svetovalec, funkcionar, predsednik Letalske zveze Slovenije in podpredsednik mednarodne letalske zveze. Leta 1955 je zmagal na športno-turističnem aerorallyju v Franciji. Med kongresom mednarodne letalske zveze v Parizu istega leta se je Branko Ivanuš pri preizkušanju francoskega letala smrtno ponesrečil.
—–
Pisatelj, novinar in urednik JANEZ ŠVAJNCER se je rodil na današnji dan leta 1920 na Plintovcu v Zgornji Kungoti pri Mariboru. Kot gimnazijca so ga nacisti junija leta 1941 za štiri leta internirali v Šlezijo in Ukrajino. Leta 1962 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Kot urednik in dopisnik je bil zaposlen pri časniku Večer, pozneje pa na Radiu Ljubljana in Radiu Maribor, pri katerem je bil deset let tudi odgovorni urednik. Bil je tudi glavni urednik revije Dialogi.
V pripovednih delih, sprva oprtih na socialni realizem, je opisoval kmečki svet, pozneje pa tudi mestno družbeno okolje. Ta realistična, družbenokritična in angažirana proza je imela podlago v neposredni, predvsem mariborski povojni vsakdanjosti. Za opaznejši del njegovega opusa veljajo trilogija o Mariboru z naslovi “Prelom”, “Somrak” in “Svitev”, avtobiografska romana o medvojnem prisilnem delu v Nemčiji (“Jutro na zemljl” in “Groza v rumenem”) ter večkrat ponatisnjen in preveden mladinski roman “Junak na kolcih”.
Sicer pa je Švajncerjev literarni opus izjemno bogat: več kot petdeset romanov ter povesti, dramskih besedil in radijskih iger ga uvršča med naše najplodovitejše sodobne pisce. Za svoje literarno delo je Janez Švajncer prejel tudi državna odlikovanja Red dela z zlatim vencem, Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Red dela z rdečo zastavo in Red zaslug s srebrno zvezdo.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov