Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

30. november

30.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Andrej Gosar, Niko Štritof, Ana Praček Krasna, Simon Ašič

Pravnik, politik in sociolog ANDREJ GÓSAR se je rodil na današnji dan leta 1887 v Logatcu. 1916. leta je na Dunaju doktoriral iz prava. Večkrat je bil poslanec v jugoslovanski narodni skupščini, leta 1927 pa tudi minister za socialno politiko. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi.

Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, v narodnogospodarskem in sociološkem delu “Za nov družbeni red” iz leta 1935 pa je zagovarjal krščanskosocialni aktivizem. Sicer je delo vzbudilo  veliko pozornost, vendar so ga kritizirali tako liberalci kot socialisti. Andrej Gosar ostal nevtralen, po vojni pa je predaval pravne predmete na tehniški fakulteti.

—–

Dirigent, skladatelj  in prevajalec libretov  NIKO ŠTRITOF je po končani klasični gimnaziji in šoli Glasbene matice v Ljubljani leta 1900 postal korepetiror in kapelnik Deželnega gledališča, nato pa je na Dunaju študiral pravo in leta 1913 absolviral. Po prvi svetovni vojni je bil učitelj na konservatoriju ter zborovodja in pianist, v letih od 1924 do 1944 pa dirigent  in režiser ljubljanske opere. Bil je interpret z velikim občutkom za psihološke finese, glasbeno celovitost in spontanost odrskega dogajanja, kot skladatelja pa so ga zanimali zlasti folklorni motivi.

Med drugim je prevedel 25 opernih besedil iz železnega repertoarja in tudi nekatera manj znana.  Z občutkom za verz in pevske zahteve je ohranjal njihovo literarno kakovost in pri nekaterih celo presegel izvirnik. Niko Štritof se je rodil na današnji dan leta 1890 v Ljubljani.

—–

Pesnica, pisateljica in časnikarka ANA PRAČEK KRASNA se je leta 1920  izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala  s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je  v slovenskih izseljenskih društvih, med drugo svetovno vojno pa  sodelovala v akcijah za pomoč Jugoslaviji. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Dôlgi Poljáni pri Ajdovščini.

—–

Stiški opat  SIMON AŠIČ,  eden najopaznejših zeliščarjev v 20. stoletju na Slovenskem, se je rodil na današnji dan leta 1906 v zaselku Trebež pri Brestanici. Gimnazijo je začel obiskovati v samostanu v Stični, v katerega je prišel kot trinajstleten gojenec, maturiral je v samostanu v Krakovu, teologijo pa je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt in v Ljubljani. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je bil prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani, nato pa je odšel v Stično in bil tri desetletja samostanski prior.

Z zeliščarstvom se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno, ko se je v stiški samostan zateklo precej starejših duhovnikov z zdravstvenimi težavami, zdravil zanje pa ni bilo. Nabral si je bogato znanje o zdravilnih zeliščih, jih nabiral in pripravljal ter z njimi pomagal vsem, ki so se obrnili nanj po pomoč. Pater Simon Ašič je napisal tudi tri knjige o zdravilnih zeliščih; izdali so jih  v več kot 200.000 izvodih.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

30. november

30.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Andrej Gosar, Niko Štritof, Ana Praček Krasna, Simon Ašič

Pravnik, politik in sociolog ANDREJ GÓSAR se je rodil na današnji dan leta 1887 v Logatcu. 1916. leta je na Dunaju doktoriral iz prava. Večkrat je bil poslanec v jugoslovanski narodni skupščini, leta 1927 pa tudi minister za socialno politiko. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi.

Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, v narodnogospodarskem in sociološkem delu “Za nov družbeni red” iz leta 1935 pa je zagovarjal krščanskosocialni aktivizem. Sicer je delo vzbudilo  veliko pozornost, vendar so ga kritizirali tako liberalci kot socialisti. Andrej Gosar ostal nevtralen, po vojni pa je predaval pravne predmete na tehniški fakulteti.

—–

Dirigent, skladatelj  in prevajalec libretov  NIKO ŠTRITOF je po končani klasični gimnaziji in šoli Glasbene matice v Ljubljani leta 1900 postal korepetiror in kapelnik Deželnega gledališča, nato pa je na Dunaju študiral pravo in leta 1913 absolviral. Po prvi svetovni vojni je bil učitelj na konservatoriju ter zborovodja in pianist, v letih od 1924 do 1944 pa dirigent  in režiser ljubljanske opere. Bil je interpret z velikim občutkom za psihološke finese, glasbeno celovitost in spontanost odrskega dogajanja, kot skladatelja pa so ga zanimali zlasti folklorni motivi.

Med drugim je prevedel 25 opernih besedil iz železnega repertoarja in tudi nekatera manj znana.  Z občutkom za verz in pevske zahteve je ohranjal njihovo literarno kakovost in pri nekaterih celo presegel izvirnik. Niko Štritof se je rodil na današnji dan leta 1890 v Ljubljani.

—–

Pesnica, pisateljica in časnikarka ANA PRAČEK KRASNA se je leta 1920  izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala  s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je  v slovenskih izseljenskih društvih, med drugo svetovno vojno pa  sodelovala v akcijah za pomoč Jugoslaviji. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Dôlgi Poljáni pri Ajdovščini.

—–

Stiški opat  SIMON AŠIČ,  eden najopaznejših zeliščarjev v 20. stoletju na Slovenskem, se je rodil na današnji dan leta 1906 v zaselku Trebež pri Brestanici. Gimnazijo je začel obiskovati v samostanu v Stični, v katerega je prišel kot trinajstleten gojenec, maturiral je v samostanu v Krakovu, teologijo pa je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt in v Ljubljani. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je bil prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani, nato pa je odšel v Stično in bil tri desetletja samostanski prior.

Z zeliščarstvom se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno, ko se je v stiški samostan zateklo precej starejših duhovnikov z zdravstvenimi težavami, zdravil zanje pa ni bilo. Nabral si je bogato znanje o zdravilnih zeliščih, jih nabiral in pripravljal ter z njimi pomagal vsem, ki so se obrnili nanj po pomoč. Pater Simon Ašič je napisal tudi tri knjige o zdravilnih zeliščih; izdali so jih  v več kot 200.000 izvodih.


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov