Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič
Kemik KRIŠTOF CAZAFURA je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.
—–
Zdravnik higienik in zgodovinar zdravstva IVAN LOGAR je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.
V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič
Kemik KRIŠTOF CAZAFURA je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.
—–
Zdravnik higienik in zgodovinar zdravstva IVAN LOGAR je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.
V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov