Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
'Čudna hoja po zasneženih gorah', Academia Operosorum Labacensis, Janez Jurij Remb, Alojzij Peterlin, Miroslav Adlešič
V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je pred 330-imi leti – Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:
“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”
Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:
“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”
—–
Proti koncu 17. stoletja se je pod italijanskim vplivom tudi na slovensko ozemlje začela širiti misel, naj bi nosilke kulturnega dela postale posebne družbe, akademije. Najpomembnejša med njimi je bila Academia Operosorum Labacensis, prvo znanstveno društvo v Ljubljani, ustanovljeno pred 326- imi leti. Javnosti se je predstavilo na današnji dan leta 1701.
Njen namen je bila organizacija znanstvenega dela na pravnem, medicinskem, filozofskem in bogoslovnem področju. Vsako leto so organizirali slovesno zborovanje in štiri akademska zasedanja, na katerih so ocenjevali sadove znanstvenega raziskovanja. Četrt stoletja pozneje je Akademija operozov nehala delovati, svoj trajni spomin pa je zapustila v podobi baročne Ljubljane.
Sicer pa je bilo njeno najpomembnejše dejanje ustanovitev prve javne študijske knjižnice v Ljubljani (zdaj semeniška knjižnica). V začetku je bilo med člani Academie Operosorum dvanajst pravnikov, šest teologov in pet doktorjev medicine, ob najvišjem vzponu okoli leta 1714 pa je štela 42 članov iz Kranjske, vseh notranjeavstrijskih dežel in Italije.
—–
Slikar JANEZ JURIJ REMB se je rodil okoli leta 1648 v Radovljici. O njem je sicer bolj malo znanega. Arhivsko so izpričane njegove slike v cerkvah v Selcih v Selški dolini, pri svetem Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko ter v Podsmreki blizu Dóbrave. V Ljubljani je prepoznanih njegovih 12 podob za kapelice od Šempetra do Device Marije v Polju, pa tudi sliki pri diskalceatih in kapucinih. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ohranjena podoba svetega Feliksa Kantališkega, Janez Jurij Remb pa je poslikal tudi ljubljansko jezuitsko cerkev.
—–
Pesnik, pripovednik in prevajalec ALOJZIJ PETERLIN se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, nato pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.
—–
MIROSLAV ADLEŠIČ je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in strokovni pisec. Miroslav Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Postojni.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
'Čudna hoja po zasneženih gorah', Academia Operosorum Labacensis, Janez Jurij Remb, Alojzij Peterlin, Miroslav Adlešič
V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je pred 330-imi leti – Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:
“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”
Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:
“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”
—–
Proti koncu 17. stoletja se je pod italijanskim vplivom tudi na slovensko ozemlje začela širiti misel, naj bi nosilke kulturnega dela postale posebne družbe, akademije. Najpomembnejša med njimi je bila Academia Operosorum Labacensis, prvo znanstveno društvo v Ljubljani, ustanovljeno pred 326- imi leti. Javnosti se je predstavilo na današnji dan leta 1701.
Njen namen je bila organizacija znanstvenega dela na pravnem, medicinskem, filozofskem in bogoslovnem področju. Vsako leto so organizirali slovesno zborovanje in štiri akademska zasedanja, na katerih so ocenjevali sadove znanstvenega raziskovanja. Četrt stoletja pozneje je Akademija operozov nehala delovati, svoj trajni spomin pa je zapustila v podobi baročne Ljubljane.
Sicer pa je bilo njeno najpomembnejše dejanje ustanovitev prve javne študijske knjižnice v Ljubljani (zdaj semeniška knjižnica). V začetku je bilo med člani Academie Operosorum dvanajst pravnikov, šest teologov in pet doktorjev medicine, ob najvišjem vzponu okoli leta 1714 pa je štela 42 članov iz Kranjske, vseh notranjeavstrijskih dežel in Italije.
—–
Slikar JANEZ JURIJ REMB se je rodil okoli leta 1648 v Radovljici. O njem je sicer bolj malo znanega. Arhivsko so izpričane njegove slike v cerkvah v Selcih v Selški dolini, pri svetem Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko ter v Podsmreki blizu Dóbrave. V Ljubljani je prepoznanih njegovih 12 podob za kapelice od Šempetra do Device Marije v Polju, pa tudi sliki pri diskalceatih in kapucinih. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ohranjena podoba svetega Feliksa Kantališkega, Janez Jurij Remb pa je poslikal tudi ljubljansko jezuitsko cerkev.
—–
Pesnik, pripovednik in prevajalec ALOJZIJ PETERLIN se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, nato pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.
—–
MIROSLAV ADLEŠIČ je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in strokovni pisec. Miroslav Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Postojni.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov