Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

'Čudna hoja po zasneženih gorah', Academia Operosorum Labacensis, Janez Jurij Remb, Alojzij Peterlin, Miroslav Adlešič

V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je pred 330-imi leti –  Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:

“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”

Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:

“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”

—–

Proti koncu 17. stoletja se je pod italijanskim vplivom tudi na slovensko ozemlje začela širiti misel, naj bi nosilke kulturnega dela postale posebne družbe, akademije. Najpomembnejša med njimi je bila Academia Operosorum Labacensis, prvo znanstveno društvo v Ljubljani, ustanovljeno pred 326- imi leti. Javnosti se je predstavilo na današnji dan leta 1701.

Njen namen je bila organizacija znanstvenega dela na pravnem, medicinskem, filozofskem in bogoslovnem področju. Vsako leto so organizirali slovesno zborovanje in štiri akademska zasedanja, na katerih so ocenjevali sadove znanstvenega raziskovanja. Četrt stoletja pozneje je Akademija operozov nehala delovati, svoj trajni spomin pa je zapustila v podobi baročne Ljubljane.

Sicer pa je bilo njeno najpomembnejše dejanje ustanovitev prve javne študijske knjižnice v Ljubljani (zdaj semeniška knjižnica). V začetku je bilo med člani Academie Operosorum dvanajst pravnikov, šest teologov in pet doktorjev medicine, ob najvišjem vzponu okoli leta 1714 pa je štela 42 članov iz Kranjske,  vseh notranjeavstrijskih dežel in Italije.

—–

Slikar JANEZ JURIJ REMB se je rodil okoli leta 1648 v Radovljici. O njem je sicer bolj malo znanega. Arhivsko so izpričane njegove slike v cerkvah v Selcih v Selški dolini, pri svetem Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko ter v Podsmreki blizu Dóbrave. V Ljubljani je prepoznanih njegovih 12 podob za kapelice od Šempetra do Device Marije v Polju, pa tudi sliki pri diskalceatih in kapucinih. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ohranjena podoba svetega Feliksa Kantališkega, Janez Jurij Remb pa je poslikal tudi ljubljansko jezuitsko cerkev.

—–

Pesnik, pripovednik in prevajalec  ALOJZIJ  PETERLIN  se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, nato pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.

—–

MIROSLAV  ADLEŠIČ  je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in strokovni pisec. Miroslav Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Postojni.