Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. december

13.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

'Čudna hoja po zasneženih gorah', Academia Operosorum Labacensis, Janez Jurij Remb, Alojzij Peterlin, Miroslav Adlešič

V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je pred 330-imi leti –  Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:

“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”

Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:

“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”

—–

Proti koncu 17. stoletja se je pod italijanskim vplivom tudi na slovensko ozemlje začela širiti misel, naj bi nosilke kulturnega dela postale posebne družbe, akademije. Najpomembnejša med njimi je bila Academia Operosorum Labacensis, prvo znanstveno društvo v Ljubljani, ustanovljeno pred 326- imi leti. Javnosti se je predstavilo na današnji dan leta 1701.

Njen namen je bila organizacija znanstvenega dela na pravnem, medicinskem, filozofskem in bogoslovnem področju. Vsako leto so organizirali slovesno zborovanje in štiri akademska zasedanja, na katerih so ocenjevali sadove znanstvenega raziskovanja. Četrt stoletja pozneje je Akademija operozov nehala delovati, svoj trajni spomin pa je zapustila v podobi baročne Ljubljane.

Sicer pa je bilo njeno najpomembnejše dejanje ustanovitev prve javne študijske knjižnice v Ljubljani (zdaj semeniška knjižnica). V začetku je bilo med člani Academie Operosorum dvanajst pravnikov, šest teologov in pet doktorjev medicine, ob najvišjem vzponu okoli leta 1714 pa je štela 42 članov iz Kranjske,  vseh notranjeavstrijskih dežel in Italije.

—–

Slikar JANEZ JURIJ REMB se je rodil okoli leta 1648 v Radovljici. O njem je sicer bolj malo znanega. Arhivsko so izpričane njegove slike v cerkvah v Selcih v Selški dolini, pri svetem Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko ter v Podsmreki blizu Dóbrave. V Ljubljani je prepoznanih njegovih 12 podob za kapelice od Šempetra do Device Marije v Polju, pa tudi sliki pri diskalceatih in kapucinih. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ohranjena podoba svetega Feliksa Kantališkega, Janez Jurij Remb pa je poslikal tudi ljubljansko jezuitsko cerkev.

—–

Pesnik, pripovednik in prevajalec  ALOJZIJ  PETERLIN  se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, nato pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.

—–

MIROSLAV  ADLEŠIČ  je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in strokovni pisec. Miroslav Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Postojni.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. december

13.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

'Čudna hoja po zasneženih gorah', Academia Operosorum Labacensis, Janez Jurij Remb, Alojzij Peterlin, Miroslav Adlešič

V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je pred 330-imi leti –  Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:

“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”

Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:

“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”

—–

Proti koncu 17. stoletja se je pod italijanskim vplivom tudi na slovensko ozemlje začela širiti misel, naj bi nosilke kulturnega dela postale posebne družbe, akademije. Najpomembnejša med njimi je bila Academia Operosorum Labacensis, prvo znanstveno društvo v Ljubljani, ustanovljeno pred 326- imi leti. Javnosti se je predstavilo na današnji dan leta 1701.

Njen namen je bila organizacija znanstvenega dela na pravnem, medicinskem, filozofskem in bogoslovnem področju. Vsako leto so organizirali slovesno zborovanje in štiri akademska zasedanja, na katerih so ocenjevali sadove znanstvenega raziskovanja. Četrt stoletja pozneje je Akademija operozov nehala delovati, svoj trajni spomin pa je zapustila v podobi baročne Ljubljane.

Sicer pa je bilo njeno najpomembnejše dejanje ustanovitev prve javne študijske knjižnice v Ljubljani (zdaj semeniška knjižnica). V začetku je bilo med člani Academie Operosorum dvanajst pravnikov, šest teologov in pet doktorjev medicine, ob najvišjem vzponu okoli leta 1714 pa je štela 42 članov iz Kranjske,  vseh notranjeavstrijskih dežel in Italije.

—–

Slikar JANEZ JURIJ REMB se je rodil okoli leta 1648 v Radovljici. O njem je sicer bolj malo znanega. Arhivsko so izpričane njegove slike v cerkvah v Selcih v Selški dolini, pri svetem Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko ter v Podsmreki blizu Dóbrave. V Ljubljani je prepoznanih njegovih 12 podob za kapelice od Šempetra do Device Marije v Polju, pa tudi sliki pri diskalceatih in kapucinih. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ohranjena podoba svetega Feliksa Kantališkega, Janez Jurij Remb pa je poslikal tudi ljubljansko jezuitsko cerkev.

—–

Pesnik, pripovednik in prevajalec  ALOJZIJ  PETERLIN  se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, nato pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.

—–

MIROSLAV  ADLEŠIČ  je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in strokovni pisec. Miroslav Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Postojni.


24.08.2024

31. avgust - s pomočjo slovenskih partizanov iz vojnega ujetništva (1944)

Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

30. avgust - Danilo Pokorn (1924) pravnik in muzikolog

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

29. avgust - pilot Savo Poljanec - junak slovaške vstaje (1944)

Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

28. avgust - Črnomelj in Metlika dodeljena Dravski banovini (1931)

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

27. avgust - Angela Piskernik (1886) prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

26. avgust - prvič živa TV slika z vrha Triglava (1978)

Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.08.2024

25. avgust - Vlado Sruk (1934) filozofovo razumevanje političnega dogajanja

»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

24. avgust - Ludvik Zorzut (1892) planinec, književnik in muzealec

Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.08.2024

23.avgust - prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava (1964)

Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.08.2024

22. avgust - Jernej Glančnik (1844) začetnik slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.08.2024

21. avgust - Veruška N., žrtev morskega psa pri Kraljevici (1934)

Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

20. avgust - pomen Videmskega sporazuma (1955)

Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

19. avgust - Vuhred – naša prva hidroelektrarna zgrajena brez tuje pomoči (1958)

Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

18. avgust - z balonom od Belgije do Goričkega (1934)

Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

17. avgust - Henrika Šantel (1874) emancipirana likovna umetnica

Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

16. avgust - Ljubljanska borza za blago in vrednote (1924)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

15. avgust - prvo spominsko znamenje v čast Josipu Jurčiču (1882)

Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

14. avgust - šesta slovenska čitalnica na Primorskem (1864)

»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

13. avgust - župan Gradca iz Slovenskih goric (1927)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

12. avgust - Ivan Cankar po ovadbi aretiran (1914)

Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 4 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov