Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi avstrijski damski vokalni kvartet, Pavel Kunaver, Vasja Pirc, Karel Destovnik - Kajuh
Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti Prvega avstrijskega damskega vokalnega kvarteta. Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.
Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist VASJA PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado..
—–
Pesnik in narodni heroj KAREL DESTOVNIK – KAJUH se je rodil na današnji dan leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik – Kajuh je ob nenadnem nemškem napadu na štabne enote februarja 1944. leta padel v bližini svojega rojstnega kraja.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi avstrijski damski vokalni kvartet, Pavel Kunaver, Vasja Pirc, Karel Destovnik - Kajuh
Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti Prvega avstrijskega damskega vokalnega kvarteta. Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.
Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist VASJA PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado..
—–
Pesnik in narodni heroj KAREL DESTOVNIK – KAJUH se je rodil na današnji dan leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik – Kajuh je ob nenadnem nemškem napadu na štabne enote februarja 1944. leta padel v bližini svojega rojstnega kraja.
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov