Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

19. december

19.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi avstrijski damski vokalni kvartet, Pavel Kunaver, Vasja Pirc, Karel Destovnik - Kajuh

Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti   Prvega   avstrijskega   damskega   vokalnega kvarteta.   Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.

Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje   poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL  KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.

—–

Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist  VASJA  PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti.  Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni  sistem;  zdaj se imenuje  “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado..

—–

Pesnik  in  narodni heroj KAREL  DESTOVNIK – KAJUH se je rodil na današnji dan leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je  recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik – Kajuh je ob nenadnem nemškem napadu na štabne enote februarja 1944. leta padel v bližini svojega rojstnega kraja.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

19. december

19.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi avstrijski damski vokalni kvartet, Pavel Kunaver, Vasja Pirc, Karel Destovnik - Kajuh

Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti   Prvega   avstrijskega   damskega   vokalnega kvarteta.   Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.

Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje   poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL  KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.

—–

Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist  VASJA  PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti.  Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni  sistem;  zdaj se imenuje  “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado..

—–

Pesnik  in  narodni heroj KAREL  DESTOVNIK – KAJUH se je rodil na današnji dan leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je  recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik – Kajuh je ob nenadnem nemškem napadu na štabne enote februarja 1944. leta padel v bližini svojega rojstnega kraja.


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov