Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Israel Isserlein, Bara Remec, Slavjansko delavsko podporno društvo, Evgen Bergant, Slovensko narodno gledališče
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil pred 630-imi leti v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Judov v teh treh deželah s podatki o judovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, “Slavjansko delavsko podporno društvo”, je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1879. Ker je imelo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč ter podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih, imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo bésede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.
—–
Novinar in športni delavec EVGEN BERGANT se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je eden najvidnejših organizacijskih športnih delavcev ter izjemno priznan sodelavec pri izvedbi športnih tekmovanj v tujini, pa tudi član mnogih izvršnih organov in komisij mednarodnih združenj.
Še posebno opazen je bil Bergantov delež pri snovanju naših krovnih organizacij “Zveze za telesno kulturo” in “Športne zveze Slovenije”, veliko pa je pripomogel tudi k hitremu mednarodnemu priznanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi – Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Israel Isserlein, Bara Remec, Slavjansko delavsko podporno društvo, Evgen Bergant, Slovensko narodno gledališče
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil pred 630-imi leti v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Judov v teh treh deželah s podatki o judovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, “Slavjansko delavsko podporno društvo”, je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1879. Ker je imelo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč ter podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih, imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo bésede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.
—–
Novinar in športni delavec EVGEN BERGANT se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je eden najvidnejših organizacijskih športnih delavcev ter izjemno priznan sodelavec pri izvedbi športnih tekmovanj v tujini, pa tudi član mnogih izvršnih organov in komisij mednarodnih združenj.
Še posebno opazen je bil Bergantov delež pri snovanju naših krovnih organizacij “Zveze za telesno kulturo” in “Športne zveze Slovenije”, veliko pa je pripomogel tudi k hitremu mednarodnemu priznanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi – Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov