Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Israel Isserlein, Bara Remec, Slavjansko delavsko podporno društvo, Evgen Bergant, Slovensko narodno gledališče
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil pred 630-imi leti v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Judov v teh treh deželah s podatki o judovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, “Slavjansko delavsko podporno društvo”, je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1879. Ker je imelo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč ter podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih, imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo bésede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.
—–
Novinar in športni delavec EVGEN BERGANT se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je eden najvidnejših organizacijskih športnih delavcev ter izjemno priznan sodelavec pri izvedbi športnih tekmovanj v tujini, pa tudi član mnogih izvršnih organov in komisij mednarodnih združenj.
Še posebno opazen je bil Bergantov delež pri snovanju naših krovnih organizacij “Zveze za telesno kulturo” in “Športne zveze Slovenije”, veliko pa je pripomogel tudi k hitremu mednarodnemu priznanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi – Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Israel Isserlein, Bara Remec, Slavjansko delavsko podporno društvo, Evgen Bergant, Slovensko narodno gledališče
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil pred 630-imi leti v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Judov v teh treh deželah s podatki o judovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, “Slavjansko delavsko podporno društvo”, je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1879. Ker je imelo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč ter podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih, imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo bésede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.
—–
Novinar in športni delavec EVGEN BERGANT se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je eden najvidnejših organizacijskih športnih delavcev ter izjemno priznan sodelavec pri izvedbi športnih tekmovanj v tujini, pa tudi član mnogih izvršnih organov in komisij mednarodnih združenj.
Še posebno opazen je bil Bergantov delež pri snovanju naših krovnih organizacij “Zveze za telesno kulturo” in “Športne zveze Slovenije”, veliko pa je pripomogel tudi k hitremu mednarodnemu priznanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi – Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov