Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Močan potres, Janez Bučar, Drago Vidmar, Vladimir Premru
Na današnji dan leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem prizadel zelo močan potres; bila je nedelja in zemlja se je stresla okoli pete ure popoldne. Kronisti tistega časa so na široko opisovali grozo in razdejanje, ki ju je povzročil. Najhuje je bilo v Ziljski dolini: podor s pobočij Dobrača – te rane so dobro vidne še dandanes – je zajezil reko Ziljo in ta je poplavila dolino 30 metrov visoko. Pod vodo je bilo najmanj 17 vasi; vsi prebivalci in živina so se utopili v visoki vodi. Cerkveni zvonovi so zvonili sami od sebe, razdejanih je bilo 26 mest in več kot 40 gradov; ti so se na hribih in gričih ob Dravi in Zilji rušili kot bi bili iz papirja.
Najhuje je bilo v Beljaku, kjer so se – razen nekaj lesenih koč – sesule skoraj vse hiše. Največ ljudi je izgubilo življenje v cerkvi med popoldansko službo božjo, razdejanje pa je bilo še večje, saj so kmalu po potresu izbruhnili še požari. Ta potres pred 672-imi leti je bilo čutiti na skoraj treh četrtinah današnje Slovenije, v zgornji dolini Save in v zgornjem delu Posočja pa je imel moč med 9. in 10. stopnjo po evropski lestvici.
Sicer pa je bil najmočnejši potres na Slovenskem 26. marca leta 1511 na Idrijskem. V Škofji Loki, na primer, je porušil vse kamnite objekte z gradom vred. Podrl se je tudi blejski grad ter nekaj gradov na Notranjskem. Potres so čutili tudi v Trstu, Furlaniji, Benetkah in celo na Dunaju. Po dosegljivih podatkih je bilo v tem in še enem potresu, ki je sledil čez dva dni, skupaj približno 12.000 mrtvih.
—–
Leta 1822 se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in narodni delavec JANEZ BUČAR. Pravo je doštudiral na Dunaju ter služboval v različnih slovenskih krajih, nazadnje kot notar, advokat in organizator čitalnic v Postojni. Med revolucijo leta 1848 je bil osrednji slovenski politični in kulturni organizator v Ljubljani ter glavni pobudnik takrat ustanovljenega narodnopolitičnega “Slovenskega društva”. Vodil je akcijo zbiranja podpisov k peticiji za Zedinjeno Slovenijo, pisal politične članke v različne časopise in brezkompromisno zagovarjal slovenska stališča. Ob obisku delegacije dunajskega društva “Slovenija” maja leta 1848 je bil Janez Bučar na političnem zborovanju v Ljubljani eden glavnih govornikov; njegov govor je kot samostojno prilogo objavil tudi časopis “Laibacher Zeitung”, ki je, sicer pisan v nemščini, imel v takratnem slovenskem političnem in kulturnem življenju velik pomen.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Šapjanah na Hrvaškem rodil slikar, grafik in likovni pedagog DRAGO VIDMAR. Po končanem učiteljišču v Ljubljani je nekaj časa obiskoval likovno akademijo v Zagrebu. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil nato interniran, leta 1943 pa je odšel v partizane in med drugim poučeval na partizanski gimnaziji v Metliki. Vidmarjeva predvojna dela, ki so bila povezana z ekspresionizmom in pozneje z novo stvarnostjo, so bila skoraj vsa uničena. Iz internacije in partizanov se je ohranil pomemben opus, po vojni pa je nadaljeval taboriščno in partizansko tematiko, realistično slikal povojne, pa tudi motive iz intimnega sveta. Leta 1978 je Drago Vidmar skupaj z bratom Nandetom, prav tako likovnim umetnikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pesnik VLADIMIR PREMRU se je rodil na današnji dan leta 1902 v Boštanju nad Sevnico. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Leta 1929 je v Ljubljani diplomiral iz kemije in fizike in bil nato profesor na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani. Med vojno je bil večkrat zaprt, po njej pa se je zaposlil pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Z literarnimi prispevki, zlasti z ekspresionističnimi pesmimi, je sodeloval v številnih književnih revijah in zbornikih. Roman “Nevernik Tomaž” in novela “Vlačuga Beba”, avtorja Vladimirja Premruja, oba v rokopisu, sta bila uničena med okupacijo, ohranjenih je le nekaj njegovih prevodov.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Močan potres, Janez Bučar, Drago Vidmar, Vladimir Premru
Na današnji dan leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem prizadel zelo močan potres; bila je nedelja in zemlja se je stresla okoli pete ure popoldne. Kronisti tistega časa so na široko opisovali grozo in razdejanje, ki ju je povzročil. Najhuje je bilo v Ziljski dolini: podor s pobočij Dobrača – te rane so dobro vidne še dandanes – je zajezil reko Ziljo in ta je poplavila dolino 30 metrov visoko. Pod vodo je bilo najmanj 17 vasi; vsi prebivalci in živina so se utopili v visoki vodi. Cerkveni zvonovi so zvonili sami od sebe, razdejanih je bilo 26 mest in več kot 40 gradov; ti so se na hribih in gričih ob Dravi in Zilji rušili kot bi bili iz papirja.
Najhuje je bilo v Beljaku, kjer so se – razen nekaj lesenih koč – sesule skoraj vse hiše. Največ ljudi je izgubilo življenje v cerkvi med popoldansko službo božjo, razdejanje pa je bilo še večje, saj so kmalu po potresu izbruhnili še požari. Ta potres pred 672-imi leti je bilo čutiti na skoraj treh četrtinah današnje Slovenije, v zgornji dolini Save in v zgornjem delu Posočja pa je imel moč med 9. in 10. stopnjo po evropski lestvici.
Sicer pa je bil najmočnejši potres na Slovenskem 26. marca leta 1511 na Idrijskem. V Škofji Loki, na primer, je porušil vse kamnite objekte z gradom vred. Podrl se je tudi blejski grad ter nekaj gradov na Notranjskem. Potres so čutili tudi v Trstu, Furlaniji, Benetkah in celo na Dunaju. Po dosegljivih podatkih je bilo v tem in še enem potresu, ki je sledil čez dva dni, skupaj približno 12.000 mrtvih.
—–
Leta 1822 se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in narodni delavec JANEZ BUČAR. Pravo je doštudiral na Dunaju ter služboval v različnih slovenskih krajih, nazadnje kot notar, advokat in organizator čitalnic v Postojni. Med revolucijo leta 1848 je bil osrednji slovenski politični in kulturni organizator v Ljubljani ter glavni pobudnik takrat ustanovljenega narodnopolitičnega “Slovenskega društva”. Vodil je akcijo zbiranja podpisov k peticiji za Zedinjeno Slovenijo, pisal politične članke v različne časopise in brezkompromisno zagovarjal slovenska stališča. Ob obisku delegacije dunajskega društva “Slovenija” maja leta 1848 je bil Janez Bučar na političnem zborovanju v Ljubljani eden glavnih govornikov; njegov govor je kot samostojno prilogo objavil tudi časopis “Laibacher Zeitung”, ki je, sicer pisan v nemščini, imel v takratnem slovenskem političnem in kulturnem življenju velik pomen.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Šapjanah na Hrvaškem rodil slikar, grafik in likovni pedagog DRAGO VIDMAR. Po končanem učiteljišču v Ljubljani je nekaj časa obiskoval likovno akademijo v Zagrebu. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil nato interniran, leta 1943 pa je odšel v partizane in med drugim poučeval na partizanski gimnaziji v Metliki. Vidmarjeva predvojna dela, ki so bila povezana z ekspresionizmom in pozneje z novo stvarnostjo, so bila skoraj vsa uničena. Iz internacije in partizanov se je ohranil pomemben opus, po vojni pa je nadaljeval taboriščno in partizansko tematiko, realistično slikal povojne, pa tudi motive iz intimnega sveta. Leta 1978 je Drago Vidmar skupaj z bratom Nandetom, prav tako likovnim umetnikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pesnik VLADIMIR PREMRU se je rodil na današnji dan leta 1902 v Boštanju nad Sevnico. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Leta 1929 je v Ljubljani diplomiral iz kemije in fizike in bil nato profesor na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani. Med vojno je bil večkrat zaprt, po njej pa se je zaposlil pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Z literarnimi prispevki, zlasti z ekspresionističnimi pesmimi, je sodeloval v številnih književnih revijah in zbornikih. Roman “Nevernik Tomaž” in novela “Vlačuga Beba”, avtorja Vladimirja Premruja, oba v rokopisu, sta bila uničena med okupacijo, ohranjenih je le nekaj njegovih prevodov.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov