Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi občni zbor Slovenskega planinskega društva, Mirko Karlin, Albin Vilhar, Vilma Bukovec
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Zdravnik za pljučne bolezni MIRKO KARLIN sodi med pionirje sodobne ftiziologije na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Po diplomi na medicinski fakulteti leta 1929 v Zagrebu, je bil asistent v zdravilišču za tuberkulozo na Golniku. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan, v začetku leta 1945 pa se je pridružil partizanom na Koroškem. Po vojni je bil glavni ftiziolog vojaške bolnišnice v Topolšici, leta 1947 pa je prevzel vodstvo pljučnega oddelka interne klinike v Ljubljani. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je predaval zgodovino medicine in bil strokovni sodelavec medicinske sekcije terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V okviru ožje stroke je Mirko Karlin napisal 30 strokovnih in več kot sto poljudnoznanstvenih člankov o pljučnih boleznih, zgodovini medicine, higieni in zdraviloslovju.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
—–
Operna pevka VILMA BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja.
Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterfly, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.
Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Trebnjem.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi občni zbor Slovenskega planinskega društva, Mirko Karlin, Albin Vilhar, Vilma Bukovec
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Zdravnik za pljučne bolezni MIRKO KARLIN sodi med pionirje sodobne ftiziologije na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Po diplomi na medicinski fakulteti leta 1929 v Zagrebu, je bil asistent v zdravilišču za tuberkulozo na Golniku. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan, v začetku leta 1945 pa se je pridružil partizanom na Koroškem. Po vojni je bil glavni ftiziolog vojaške bolnišnice v Topolšici, leta 1947 pa je prevzel vodstvo pljučnega oddelka interne klinike v Ljubljani. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je predaval zgodovino medicine in bil strokovni sodelavec medicinske sekcije terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V okviru ožje stroke je Mirko Karlin napisal 30 strokovnih in več kot sto poljudnoznanstvenih člankov o pljučnih boleznih, zgodovini medicine, higieni in zdraviloslovju.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
—–
Operna pevka VILMA BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja.
Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterfly, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.
Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Trebnjem.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov