Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi občni zbor Slovenskega planinskega društva, Mirko Karlin, Albin Vilhar, Vilma Bukovec
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Zdravnik za pljučne bolezni MIRKO KARLIN sodi med pionirje sodobne ftiziologije na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Po diplomi na medicinski fakulteti leta 1929 v Zagrebu, je bil asistent v zdravilišču za tuberkulozo na Golniku. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan, v začetku leta 1945 pa se je pridružil partizanom na Koroškem. Po vojni je bil glavni ftiziolog vojaške bolnišnice v Topolšici, leta 1947 pa je prevzel vodstvo pljučnega oddelka interne klinike v Ljubljani. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je predaval zgodovino medicine in bil strokovni sodelavec medicinske sekcije terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V okviru ožje stroke je Mirko Karlin napisal 30 strokovnih in več kot sto poljudnoznanstvenih člankov o pljučnih boleznih, zgodovini medicine, higieni in zdraviloslovju.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
—–
Operna pevka VILMA BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja.
Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterfly, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.
Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Trebnjem.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi občni zbor Slovenskega planinskega društva, Mirko Karlin, Albin Vilhar, Vilma Bukovec
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Zdravnik za pljučne bolezni MIRKO KARLIN sodi med pionirje sodobne ftiziologije na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Po diplomi na medicinski fakulteti leta 1929 v Zagrebu, je bil asistent v zdravilišču za tuberkulozo na Golniku. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan, v začetku leta 1945 pa se je pridružil partizanom na Koroškem. Po vojni je bil glavni ftiziolog vojaške bolnišnice v Topolšici, leta 1947 pa je prevzel vodstvo pljučnega oddelka interne klinike v Ljubljani. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je predaval zgodovino medicine in bil strokovni sodelavec medicinske sekcije terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V okviru ožje stroke je Mirko Karlin napisal 30 strokovnih in več kot sto poljudnoznanstvenih člankov o pljučnih boleznih, zgodovini medicine, higieni in zdraviloslovju.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
—–
Operna pevka VILMA BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja.
Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterfly, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.
Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Trebnjem.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov