Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

27. februar

27.02.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi občni zbor Slovenskega planinskega društva, Mirko Karlin, Albin Vilhar, Vilma Bukovec

Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.

—–

Zdravnik za pljučne bolezni MIRKO KARLIN sodi med pionirje sodobne ftiziologije na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Po diplomi na medicinski fakulteti leta 1929 v Zagrebu, je bil asistent v zdravilišču za tuberkulozo na Golniku. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan, v začetku leta 1945 pa se je pridružil partizanom na Koroškem. Po vojni je bil glavni ftiziolog vojaške bolnišnice v Topolšici, leta 1947 pa je prevzel vodstvo pljučnega oddelka interne klinike v Ljubljani. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je predaval zgodovino medicine in bil strokovni sodelavec medicinske sekcije terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V okviru ožje stroke je Mirko Karlin napisal 30 strokovnih in več kot sto poljudnoznanstvenih člankov o pljučnih boleznih, zgodovini medicine, higieni in zdraviloslovju.

—–

Klasični filolog in prevajalec  ALBIN  VILHAR  je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.

—–

Operna pevka  VILMA  BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja.

Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterfly, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.

Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Trebnjem.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

27. februar

27.02.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi občni zbor Slovenskega planinskega društva, Mirko Karlin, Albin Vilhar, Vilma Bukovec

Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.

—–

Zdravnik za pljučne bolezni MIRKO KARLIN sodi med pionirje sodobne ftiziologije na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Po diplomi na medicinski fakulteti leta 1929 v Zagrebu, je bil asistent v zdravilišču za tuberkulozo na Golniku. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan, v začetku leta 1945 pa se je pridružil partizanom na Koroškem. Po vojni je bil glavni ftiziolog vojaške bolnišnice v Topolšici, leta 1947 pa je prevzel vodstvo pljučnega oddelka interne klinike v Ljubljani. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je predaval zgodovino medicine in bil strokovni sodelavec medicinske sekcije terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V okviru ožje stroke je Mirko Karlin napisal 30 strokovnih in več kot sto poljudnoznanstvenih člankov o pljučnih boleznih, zgodovini medicine, higieni in zdraviloslovju.

—–

Klasični filolog in prevajalec  ALBIN  VILHAR  je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.

—–

Operna pevka  VILMA  BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja.

Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterfly, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.

Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Trebnjem.


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov