Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Knežji kamen, Srečko Kosovel, Božena Ravnihar
Knežji kamen – knežji oziroma sodni prestol na nekdanjem vojaškem zbirnem mestu znotraj utrdb krnskega gradu – je bil do leta 820 simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu oziroma vojvodi do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Pozneje pa je bil knežji kamen namenjen ljudski poklonitvi, ustoličenju novega vojvode in obredu v slovenskem jeziku. Po ustoličenju so krenili do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo.
Popoldne je novi knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podanikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnji tak obred je bil na današnji dan leta 1414, ko so ustoličili koroškega vojvodo Ernesta Železnega. Knežji kamen je sicer spodnji del jonskega stebra; visok je okrog 65 centimetrov in izvira iz ruševin rimskega mesta Virun. Leta 1905 so ga razstavili v deželnem muzeju na Dunaju, po sto letih pa so ga prenesli v grbovno dvorano koroškega deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa.
—–
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
—–
Zdravnica BOŽENA RAVNIHAR je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani.
Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Knežji kamen, Srečko Kosovel, Božena Ravnihar
Knežji kamen – knežji oziroma sodni prestol na nekdanjem vojaškem zbirnem mestu znotraj utrdb krnskega gradu – je bil do leta 820 simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu oziroma vojvodi do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Pozneje pa je bil knežji kamen namenjen ljudski poklonitvi, ustoličenju novega vojvode in obredu v slovenskem jeziku. Po ustoličenju so krenili do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo.
Popoldne je novi knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podanikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnji tak obred je bil na današnji dan leta 1414, ko so ustoličili koroškega vojvodo Ernesta Železnega. Knežji kamen je sicer spodnji del jonskega stebra; visok je okrog 65 centimetrov in izvira iz ruševin rimskega mesta Virun. Leta 1905 so ga razstavili v deželnem muzeju na Dunaju, po sto letih pa so ga prenesli v grbovno dvorano koroškega deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa.
—–
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
—–
Zdravnica BOŽENA RAVNIHAR je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani.
Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov