Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morilski udar strele na Donački gori, celjski nadučitelj – borec za rabo slovenskega jezika, oče Slovenske planinske poti, iz Novega mesta v Mariborsko poklicno gledališče

Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
____

Leta 1844 se je v Braslovčah rodil učitelj Jakob Lopan. Bil je soustanovitelj in prvi urednik pedagoškega mesečnika »Popotnik« s podnaslovom »List za šolo in dom«. Kot glasilo slovenskih učiteljskih društev je začel izhajati leta 1880 in je objavljal pedagoške prispevke in izkušnje učiteljev ter predstavljal uspehe in pedagoške smernice v metodiki. Jakob Lopan je kot podučitelj služboval v Laškem, Slovenj Gradcu, Šentjanžu pri Dravogradu in v Vitanju, leta 1875 pa je postal nadučitelj, kot so tedaj rekli šolskim upraviteljem na prvi slovenski osnovni šoli v Celju. Ker je odločno varoval slovensko šolo pred nemško usmerjenim celjskim prebivalstvom, si je med Slovenci pridobil velik ugled in spoštovanje. Kot član Kmetijske družbe je na različnih predavanjih seznanjal poslušalstvo s poljedelskimi, sadjarskimi in čebelarskimi opravili ter pisal v revijo »Učiteljski tovariš«, ki je bila v tistem obdobju osrednji slovenski učiteljski časopis.

____

Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je junija pred 70 leti podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru, se nadaljuje čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe in predalpska hribovja ter Kras in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta. Leta 1991 so bile sprejete spremembe, sama pot pa je bila preimenovana v »Slovensko planinsko pot«. To je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji, hkrati pa je bila to prva označena in opisana vezna planinska pot v Evropi. Tako kot preostale planinske poti v Sloveniji je označena s Knafelčevo markacijo (bela pika, obkrožena z rdečim krogom), ki pa ji je dodana še številka 1. Dolga je 630 kilometrov, prehoditi pa jo je možno v 245 urah oziroma približno mesecu dni.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka Mileva Zakrajšek.  Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem se je kot igralka prvič srečala v Mariboru in si z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih pridobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.