Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, četrrtek, 10.9.2020

10.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Eden pionirjev sodobne pridelave sadja, polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo, mirovna pogodba določila državno mejo, predsednik prve novodobne stanovsko - politične organizacije pri nas

Sadjarski strokovnjak  Franjo Lukman je leta 1924 diplomiral na visoki kmetijski šoli v Pragi. Najprej je služboval v Mariboru in v Bukovu v Srbiji, v letih od 1933 do 1952 je bil svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu in nato raziskovalec na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru. Prizadeval si je za modernizacijo jugoslovanskega sadjarstva ter organiziral in vodil plantažne nasade v Srbiji, Vojvodini, Makedoniji in na Kosovu. Objavil je več kot dvesto razprav ter nekaj knjig. Franjo Lukman se je rodil leta 1897 v Krčevini pri Ptuju.

__________

Pred 125. leti so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Lokacijo zanj je določil  arhitekt Maks Fabiani, izdelal pa ga je kipar Ivan plemeniti Zajec. Vseslovensko akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kjer naj bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo, ki je dodobra razjarila predvsem katoliške kroge. Odkritja se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

__________

10. septembra 1919 je bila v kraju Saint – Germain, dobrih 19 kilometrov zahodno od središča Pariza, podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko Avstrijo. Avstro-Ogrska je s to pogodbo nehala obstajati. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z Rapalsko pogodbo leta 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njena delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko kasneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji. Besedilo mirovne pogodbe je bilo junija 1920 objavljeno v Uradnem listu Kraljevine SHS. Skrbništvo pogodbe je bilo zaupano Franciji, vendar pa so ob okupaciji leta 1940 nemški nacisti originalne listine iz Pariza odpeljali v Berlin, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled – domnevno so bile uničene.

__________

Leta 1929 se je v Zmincu na Gorenjskem rodil kmet in politik Ivan Oman, ena vidnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvajanja. 12. maja 1988 je bil na zborovanju v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je potekalo pod geslom “Ali res mora kmet samo ubogati?”, izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. To je bila prva stanovska politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Zveza je kot predhodnica novodobnega strankarskega političnega življenja začela proces demokratizacije političnega prostora. Na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Edini od petih njegovih članov ni podpisal Deklaracije za mir, ki se je zavzemala za državo brez vojske in vojaške industrije, hkrati pa je po vaji Premiki 91 pripadnike Teritorialne obrambe nagovoril kot vojake slovenske vojske. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije, kasneje pa se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Ivan Oman je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju državne suverenosti odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, četrrtek, 10.9.2020

10.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Eden pionirjev sodobne pridelave sadja, polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo, mirovna pogodba določila državno mejo, predsednik prve novodobne stanovsko - politične organizacije pri nas

Sadjarski strokovnjak  Franjo Lukman je leta 1924 diplomiral na visoki kmetijski šoli v Pragi. Najprej je služboval v Mariboru in v Bukovu v Srbiji, v letih od 1933 do 1952 je bil svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu in nato raziskovalec na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru. Prizadeval si je za modernizacijo jugoslovanskega sadjarstva ter organiziral in vodil plantažne nasade v Srbiji, Vojvodini, Makedoniji in na Kosovu. Objavil je več kot dvesto razprav ter nekaj knjig. Franjo Lukman se je rodil leta 1897 v Krčevini pri Ptuju.

__________

Pred 125. leti so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Lokacijo zanj je določil  arhitekt Maks Fabiani, izdelal pa ga je kipar Ivan plemeniti Zajec. Vseslovensko akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kjer naj bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo, ki je dodobra razjarila predvsem katoliške kroge. Odkritja se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

__________

10. septembra 1919 je bila v kraju Saint – Germain, dobrih 19 kilometrov zahodno od središča Pariza, podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko Avstrijo. Avstro-Ogrska je s to pogodbo nehala obstajati. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z Rapalsko pogodbo leta 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njena delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko kasneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji. Besedilo mirovne pogodbe je bilo junija 1920 objavljeno v Uradnem listu Kraljevine SHS. Skrbništvo pogodbe je bilo zaupano Franciji, vendar pa so ob okupaciji leta 1940 nemški nacisti originalne listine iz Pariza odpeljali v Berlin, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled – domnevno so bile uničene.

__________

Leta 1929 se je v Zmincu na Gorenjskem rodil kmet in politik Ivan Oman, ena vidnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvajanja. 12. maja 1988 je bil na zborovanju v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je potekalo pod geslom “Ali res mora kmet samo ubogati?”, izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. To je bila prva stanovska politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Zveza je kot predhodnica novodobnega strankarskega političnega življenja začela proces demokratizacije političnega prostora. Na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Edini od petih njegovih članov ni podpisal Deklaracije za mir, ki se je zavzemala za državo brez vojske in vojaške industrije, hkrati pa je po vaji Premiki 91 pripadnike Teritorialne obrambe nagovoril kot vojake slovenske vojske. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije, kasneje pa se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Ivan Oman je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju državne suverenosti odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov