Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Eden pionirjev sodobne pridelave sadja, polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo, mirovna pogodba določila državno mejo, predsednik prve novodobne stanovsko - politične organizacije pri nas
Sadjarski strokovnjak Franjo Lukman je leta 1924 diplomiral na visoki kmetijski šoli v Pragi. Najprej je služboval v Mariboru in v Bukovu v Srbiji, v letih od 1933 do 1952 je bil svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu in nato raziskovalec na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru. Prizadeval si je za modernizacijo jugoslovanskega sadjarstva ter organiziral in vodil plantažne nasade v Srbiji, Vojvodini, Makedoniji in na Kosovu. Objavil je več kot dvesto razprav ter nekaj knjig. Franjo Lukman se je rodil leta 1897 v Krčevini pri Ptuju.
__________
Pred 125. leti so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Lokacijo zanj je določil arhitekt Maks Fabiani, izdelal pa ga je kipar Ivan plemeniti Zajec. Vseslovensko akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kjer naj bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo, ki je dodobra razjarila predvsem katoliške kroge. Odkritja se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
__________
10. septembra 1919 je bila v kraju Saint – Germain, dobrih 19 kilometrov zahodno od središča Pariza, podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko Avstrijo. Avstro-Ogrska je s to pogodbo nehala obstajati. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z Rapalsko pogodbo leta 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njena delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko kasneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji. Besedilo mirovne pogodbe je bilo junija 1920 objavljeno v Uradnem listu Kraljevine SHS. Skrbništvo pogodbe je bilo zaupano Franciji, vendar pa so ob okupaciji leta 1940 nemški nacisti originalne listine iz Pariza odpeljali v Berlin, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled – domnevno so bile uničene.
__________
Leta 1929 se je v Zmincu na Gorenjskem rodil kmet in politik Ivan Oman, ena vidnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvajanja. 12. maja 1988 je bil na zborovanju v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je potekalo pod geslom “Ali res mora kmet samo ubogati?”, izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. To je bila prva stanovska politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Zveza je kot predhodnica novodobnega strankarskega političnega življenja začela proces demokratizacije političnega prostora. Na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Edini od petih njegovih članov ni podpisal Deklaracije za mir, ki se je zavzemala za državo brez vojske in vojaške industrije, hkrati pa je po vaji Premiki 91 pripadnike Teritorialne obrambe nagovoril kot vojake slovenske vojske. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije, kasneje pa se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Ivan Oman je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju državne suverenosti odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Eden pionirjev sodobne pridelave sadja, polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo, mirovna pogodba določila državno mejo, predsednik prve novodobne stanovsko - politične organizacije pri nas
Sadjarski strokovnjak Franjo Lukman je leta 1924 diplomiral na visoki kmetijski šoli v Pragi. Najprej je služboval v Mariboru in v Bukovu v Srbiji, v letih od 1933 do 1952 je bil svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu in nato raziskovalec na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru. Prizadeval si je za modernizacijo jugoslovanskega sadjarstva ter organiziral in vodil plantažne nasade v Srbiji, Vojvodini, Makedoniji in na Kosovu. Objavil je več kot dvesto razprav ter nekaj knjig. Franjo Lukman se je rodil leta 1897 v Krčevini pri Ptuju.
__________
Pred 125. leti so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Lokacijo zanj je določil arhitekt Maks Fabiani, izdelal pa ga je kipar Ivan plemeniti Zajec. Vseslovensko akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kjer naj bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo, ki je dodobra razjarila predvsem katoliške kroge. Odkritja se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
__________
10. septembra 1919 je bila v kraju Saint – Germain, dobrih 19 kilometrov zahodno od središča Pariza, podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko Avstrijo. Avstro-Ogrska je s to pogodbo nehala obstajati. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z Rapalsko pogodbo leta 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njena delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko kasneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji. Besedilo mirovne pogodbe je bilo junija 1920 objavljeno v Uradnem listu Kraljevine SHS. Skrbništvo pogodbe je bilo zaupano Franciji, vendar pa so ob okupaciji leta 1940 nemški nacisti originalne listine iz Pariza odpeljali v Berlin, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled – domnevno so bile uničene.
__________
Leta 1929 se je v Zmincu na Gorenjskem rodil kmet in politik Ivan Oman, ena vidnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvajanja. 12. maja 1988 je bil na zborovanju v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je potekalo pod geslom “Ali res mora kmet samo ubogati?”, izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. To je bila prva stanovska politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Zveza je kot predhodnica novodobnega strankarskega političnega življenja začela proces demokratizacije političnega prostora. Na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Edini od petih njegovih članov ni podpisal Deklaracije za mir, ki se je zavzemala za državo brez vojske in vojaške industrije, hkrati pa je po vaji Premiki 91 pripadnike Teritorialne obrambe nagovoril kot vojake slovenske vojske. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije, kasneje pa se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Ivan Oman je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju državne suverenosti odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov