Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, četrrtek, 10.9.2020

10.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Eden pionirjev sodobne pridelave sadja, polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo, mirovna pogodba določila državno mejo, predsednik prve novodobne stanovsko - politične organizacije pri nas

Sadjarski strokovnjak  Franjo Lukman je leta 1924 diplomiral na visoki kmetijski šoli v Pragi. Najprej je služboval v Mariboru in v Bukovu v Srbiji, v letih od 1933 do 1952 je bil svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu in nato raziskovalec na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru. Prizadeval si je za modernizacijo jugoslovanskega sadjarstva ter organiziral in vodil plantažne nasade v Srbiji, Vojvodini, Makedoniji in na Kosovu. Objavil je več kot dvesto razprav ter nekaj knjig. Franjo Lukman se je rodil leta 1897 v Krčevini pri Ptuju.

__________

Pred 125. leti so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Lokacijo zanj je določil  arhitekt Maks Fabiani, izdelal pa ga je kipar Ivan plemeniti Zajec. Vseslovensko akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kjer naj bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo, ki je dodobra razjarila predvsem katoliške kroge. Odkritja se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

__________

10. septembra 1919 je bila v kraju Saint – Germain, dobrih 19 kilometrov zahodno od središča Pariza, podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko Avstrijo. Avstro-Ogrska je s to pogodbo nehala obstajati. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z Rapalsko pogodbo leta 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njena delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko kasneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji. Besedilo mirovne pogodbe je bilo junija 1920 objavljeno v Uradnem listu Kraljevine SHS. Skrbništvo pogodbe je bilo zaupano Franciji, vendar pa so ob okupaciji leta 1940 nemški nacisti originalne listine iz Pariza odpeljali v Berlin, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled – domnevno so bile uničene.

__________

Leta 1929 se je v Zmincu na Gorenjskem rodil kmet in politik Ivan Oman, ena vidnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvajanja. 12. maja 1988 je bil na zborovanju v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je potekalo pod geslom “Ali res mora kmet samo ubogati?”, izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. To je bila prva stanovska politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Zveza je kot predhodnica novodobnega strankarskega političnega življenja začela proces demokratizacije političnega prostora. Na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Edini od petih njegovih članov ni podpisal Deklaracije za mir, ki se je zavzemala za državo brez vojske in vojaške industrije, hkrati pa je po vaji Premiki 91 pripadnike Teritorialne obrambe nagovoril kot vojake slovenske vojske. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije, kasneje pa se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Ivan Oman je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju državne suverenosti odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, četrrtek, 10.9.2020

10.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Eden pionirjev sodobne pridelave sadja, polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo, mirovna pogodba določila državno mejo, predsednik prve novodobne stanovsko - politične organizacije pri nas

Sadjarski strokovnjak  Franjo Lukman je leta 1924 diplomiral na visoki kmetijski šoli v Pragi. Najprej je služboval v Mariboru in v Bukovu v Srbiji, v letih od 1933 do 1952 je bil svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu in nato raziskovalec na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru. Prizadeval si je za modernizacijo jugoslovanskega sadjarstva ter organiziral in vodil plantažne nasade v Srbiji, Vojvodini, Makedoniji in na Kosovu. Objavil je več kot dvesto razprav ter nekaj knjig. Franjo Lukman se je rodil leta 1897 v Krčevini pri Ptuju.

__________

Pred 125. leti so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Lokacijo zanj je določil  arhitekt Maks Fabiani, izdelal pa ga je kipar Ivan plemeniti Zajec. Vseslovensko akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kjer naj bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo, ki je dodobra razjarila predvsem katoliške kroge. Odkritja se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

__________

10. septembra 1919 je bila v kraju Saint – Germain, dobrih 19 kilometrov zahodno od središča Pariza, podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko Avstrijo. Avstro-Ogrska je s to pogodbo nehala obstajati. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z Rapalsko pogodbo leta 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njena delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko kasneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji. Besedilo mirovne pogodbe je bilo junija 1920 objavljeno v Uradnem listu Kraljevine SHS. Skrbništvo pogodbe je bilo zaupano Franciji, vendar pa so ob okupaciji leta 1940 nemški nacisti originalne listine iz Pariza odpeljali v Berlin, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled – domnevno so bile uničene.

__________

Leta 1929 se je v Zmincu na Gorenjskem rodil kmet in politik Ivan Oman, ena vidnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvajanja. 12. maja 1988 je bil na zborovanju v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je potekalo pod geslom “Ali res mora kmet samo ubogati?”, izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. To je bila prva stanovska politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Zveza je kot predhodnica novodobnega strankarskega političnega življenja začela proces demokratizacije političnega prostora. Na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Edini od petih njegovih članov ni podpisal Deklaracije za mir, ki se je zavzemala za državo brez vojske in vojaške industrije, hkrati pa je po vaji Premiki 91 pripadnike Teritorialne obrambe nagovoril kot vojake slovenske vojske. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije, kasneje pa se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Ivan Oman je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju državne suverenosti odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov